Katere so najpogostejše motnje dihanja med spanjem in kakšni so simptomi?

Dihanje je osnovna življenjska funkcija, ki se med spanjem upočasni in postane bolj plitvo. Pri nekaterih ljudeh pa pride ponoči do motenj dihanja, ki lahko resno ogrozijo njihovo zdravje in kakovost življenja. Motnje dihanja med spanjem niso le neprijetne – pogosto so tudi nevarne in dolgo časa ostanejo neodkrite.

V tem članku predstavljamo najpogostejše motnje dihanja med spanjem, njihove vzroke, posledice ter kakšne so možnosti zdravljenja.

Kaj so motnje dihanja med spanjem?

Motnje dihanja med spanjem so stanja, pri katerih pride med spanjem do popolne ali delne prekinitve dihanja, nezadostne ventilacije ali napačnega razmerja med kisikom in ogljikovim dioksidom v krvi. Vzroki so lahko mehanski (zapor dihalnih poti), živčno-mišični ali posledica kroničnih pljučnih bolezni.

Najpogostejše posledice so:

• huda dnevna utrujenost,
  
• glavoboli,
  
• nezbranost,
  
• motnje razpoloženja,
  
• srčno-žilni zapleti,
  
• povečano tveganje za možgansko kap ali srčni infarkt.

Katere motnje dihanja med spanjem poznamo?

Spalna apneja

Spalna apneja je najpogostejša in najbolj prepoznavna motnja dihanja med spanjem. Tu pride med spanjem do ponavljajočih se prekinitev dihanja. Te prekinitve lahko trajajo od nekaj sekund do več kot minute in se pojavijo večkrat na uro. Pogosto jih spremlja glasno smrčanje ali »zadušitveni« zvoki. V Sloveniji ima približno 150.000 odraslih klinično pomembno obstruktivno spalno apnejo, vendar je zdravljenih le okoli desetina teh bolnikov (https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/spalna-apneja-v-sloveniji-kmalu-nova-metoda-zdravljenja.html). 

Poznamo več oblik spalne apneje:

• Obstruktivna spalna apneja (OSA)
  Najpogostejša oblika. Pride do zapore zgornjih dihalnih poti, običajno zaradi sprostitve mišic v žrelu. Zrak ne more priti do pljuč, čeprav telo poskuša vdihniti. Oseba se pogosto prebudi z občutkom pomanjkanja zraka. Obstruktivna spalna apneja je močno povezana s povečanim tveganjem za arterijsko hipertenzijo, srčno popuščanje, možgansko kap in motnje srčnega ritma (https://www.zdravstveniportal.si/zdravje/bolezni/966/motnje-dihanja-v-spanju-kristina-ziherl).
  
• Centralna spalna apneja (CSA)
  Pri tej obliki možgani začasno ne pošljejo ukaza za dihanje, čeprav dihalne poti niso zaprte. Gre za manj pogosto, a resno obliko motnje, pogosto povezano z nevrološkimi ali srčnimi težavami.
  
• Mešana (kompleksna) apneja
  Kombinacija obeh – običajno se začne kot centralna, konča kot obstruktivna.
  
• Hipopneja
  Ni popolna prekinitev dihanja, temveč delna zapora dihalnih poti, pri kateri se pretok zraka zmanjša za več kot 30 %. Lahko povzroča enake posledice kot apneja (npr. padec kisika v krvi).
  

🡒 Več o spalni apneji preberite v članku Spalna apneja – kako jo prepoznati, kdaj in kako jo zdraviti?

Alveolarna hipoventilacija

Hipoventilacija pomeni, da človek ne diha dovolj globoko ali dovolj pogosto, da bi zadostno prezračeval pljuča. To vodi do kopičenja ogljikovega dioksida (CO₂) in zmanjšane ravni kisika v krvi.

Dihanje je sicer prisotno, a ni dovolj učinkovito. Stanje se pogosto poslabša med spanjem, ko mišice, ki pomagajo pri dihanju, postanejo manj aktivne.

Najpogostejši vzroki:

• Debelostni hipoventilacijski sindrom (OHS):
  Pri ljudeh z močno prekomerno telesno težo trebušna maščoba pritiska na prsni koš in diafragmo, kar otežuje dihanje. Ponoči pride do še večje obremenitve dihal.
  
• Nevromuskularne bolezni:
  Pri boleznih, ki oslabijo dihalne mišice (npr. ALS), telo fizično ni več sposobno dovolj dobro dihati.
  
• Napredovala KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen):
  Pri hujših oblikah KOPB je dihanje oteženo že podnevi, ponoči pa postane še bolj plitvo in neučinkovito.

Simptomi hipoventilacije vključujejo jutranje glavobole, zaspanost, kronično utrujenost in zadihanost, ki je lahko prisotna že pri manjših naporih.

🡒 Več o hipoventilaciji preberite v članku Preplitvo dihanje ponoči? Spoznajte, kaj je hipoventilacija in zakaj je nevarna

Hiperkapnija (posledica motnje dihanja med spanjem)

Hiperkapnija je stanje, pri katerem je v krvi preveč ogljikovega dioksida (CO₂). Pogosto je posledica hipoventilacije, saj telo ne izdihne dovolj CO₂, da bi se ohranilo ravnovesje v krvi.

Gre za resno motnjo, ki lahko povzroča:

• zbujanje z občutkom zmedenosti,
  
• hude jutranje glavobole,
  
• zaspanost čez dan,
  
• zmanjšano pozornost,
  
• v skrajnem primeru celo zmedenost ali izgubo zavesti.

Hiperkapnija se pogosto pojavi ponoči, pri bolnikih s spalno apnejo ali hipoventilacijo, še posebej v kombinaciji s KOPB ali OHS. Pomembno je, da se pravočasno prepozna in zdravi – pogosto z uporabo BiPAP naprav ali koncentratorjev kisika.

🡒 Več o hiperkapniji preberite v članku Hiperkapnija je lahko vzrok za vašo utrujenost in glavobole

Kako prepoznati motnje dihanja med spanjem?

Na motnje dihanja ponoči pogosto opozarjajo partnerji, saj opazijo:

• glasno smrčanje,
  
• zadrževanje diha med spanjem,
  
• nenadne “dušitve” ponoči.
  

Oseba sama pa občuti:

• neosvežujoč spanec,
  
• dnevno utrujenost,
  
• razdražljivost,
  
• nočno potenje,
  
• pogosto prebujanje.

Zakaj je pomembno, da zdravimo motnje dihanja med spanjem?

Motnje dihanja med spanjem niso le nadležna motnja, ki povzroča utrujenost in slabo počutje – gre za resna zdravstvena stanja, ki lahko, če jih ne zdravimo, dolgoročno privedejo do resnih in pogosto nepovratnih posledic za zdravje.

Med spanjem telo potrebuje stabilno oskrbo s kisikom in učinkovito odstranjevanje ogljikovega dioksida. Če to ni zagotovljeno, pride do ponavljajočega se stresa za srce, možgane in druge organe. Vsaka prekinitev dihanja (apneja) pomeni manj kisika v krvi, posledično pa mora telo intenzivneje delovati, da nadomesti primanjkljaj – kar dolgoročno izčrpava srčno-žilni sistem in vpliva na celotno presnovo.

Nezdravljene motnje dihanja ponoči so dokazano povezane z naslednjimi tveganji:

• Arterijska hipertenzija (visok krvni tlak)

Vsakič, ko pride do prekinitve dihanja, se aktivira simpatični živčni sistem – enako kot pri stresu. To povzroči povišanje srčnega utripa in krvnega tlaka. Če se to dogaja vsako noč, večkrat na uro, sčasoma pride do kronične hipertenzije, ki jo je težje nadzorovati.

• Motnje srčnega ritma

Pomanjkanje kisika in nenadni skoki v tlaku ob prebujanjih lahko povzročijo aritmije, kot so atrijska fibrilacija, ekstrasistole in drugi srčni zapleti. Pri bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi spalna apneja bistveno poslabša prognozo.

• Sladkorna bolezen tipa 2

Kronično pomanjkanje kisika vpliva na hormonsko ravnovesje, zlasti na delovanje inzulina. Nezdravljena spalna apneja povečuje inzulinsko rezistenco, kar je eden ključnih mehanizmov pri razvoju sladkorne bolezni tipa 2. Pri že obstoječi sladkorni bolezni pa apneja otežuje nadzor nad glikemijo.

• Povečano tveganje za možgansko kap in srčni infarkt

Vsaka noč s pogostimi prekinitvami dihanja pomeni ponavljajočo se hipoksijo (pomanjkanje kisika), ki poškoduje žilno steno in pospešuje aterosklerozo. Hkrati dolgotrajna aktivacija stresnega odziva povečuje verjetnost za akutne dogodke, kot sta možganska kap in miokardni infarkt.

• Kognitivni upad in motnje razpoloženja

Možgani za optimalno delovanje potrebujejo kakovosten spanec in stalno oskrbo s kisikom. Ob pomanjkanju se zmanjšujejo kognitivne funkcije, kot so spomin, koncentracija, pozornost. Pojavijo se lahko razdražljivost, depresivna nihanja razpoloženja, anksioznost in celo simptomi, podobni demenci.

Zdravljenje izboljša življenje

Pravočasna diagnoza in uvedba ustrezne terapije, kot so CPAP aparati (za obstruktivno apnejo), BiPAP naprave (za hipoventilacijo, hude oblike apneje ali OHS) in koncentratorji kisika (pri hipoksemiji in KOPB), dokazano:

• znižajo krvni tlak,
  
• stabilizirajo srčni ritem,
  
• izboljšajo nadzor sladkorja v krvi,
  
• zmanjšajo tveganje za srčno-žilne dogodke,
  
• in kar je najpomembnejše – izboljšajo kakovost spanca, energije in splošnega počutja.

Možnosti zdravljenja

Glede na vrsto motnje so najpogostejše oblike terapije:

• CPAP terapija (stalni pozitivni tlak v dihalnih poteh – za obstruktivno apnejo)

Preberite kako deluje CPAP aparat in se zbudite spočiti

• BiPAP terapija (dvostopenjski tlak – za hipoventilacijo, hude oblike apneje, OHS)

Kdaj je bolj primeren BiPAP aparat namesto CPAP aparata?

• Kisikova terapija (pri bolnikih z hipoksemijo in KOPB)
  

• Hujšanje in spremembe življenjskega sloga
  

• Kirurški posegi ali zobne opornice (v določenih primerih)

Kako do diagnoze in medicinskih pripomočkov?

Če pri sebi prepoznate pogoste simptome, kot so glasno smrčanje, zadušitve med spanjem, jutranji glavoboli, utrujenost, dnevna zaspanost ali težko dihanje, je priporočljivo, da se čim prej posvetujete s svojim osebnim zdravnikom. Ta vas lahko napoti na spirometrijo, polisomnografijo ali druge specializirane preiskave, s katerimi se ugotovi vrsta in resnost motnje dihanja.

Na podlagi postavljene diagnoze in specialističnega mnenja je pri številnih motnjah možno pridobiti medicinski pripomoček na naročilnico ZZZS. Med pripomočke, ki jih krije zdravstveno zavarovanje, sodijo tudi dihalni aparati:

• CPAP aparati za zdravljenje obstruktivne spalne apneje,
  
• BiPAP aparati za hujše motnje dihanja, kot sta hipoventilacija ali kombinirane oblike apneje,
  
• koncentratorji kisika za bolnike z dokazano hipoksemijo.

Sodobna terapija z ustreznim pripomočkom lahko bistveno izboljša kakovost spanja, zmanjša tveganje za zaplete ter izboljša splošno zdravstveno stanje in kakovost življenja. Zato je zgodnje ukrepanje ključno.

Naprave so na voljo tudi na naročilnico ZZZS, kar pomeni, da jih lahko pridobite s predhodno zdravniško diagnozo in napotitvijo. Omogočamo tako nakup kot izposojo dihalnih aparatov, pri čemer vam z veseljem svetujemo glede izbire najprimernejšega pripomočka.

Zaključek

Motnje dihanja med spanjem so resna, a pogosto spregledana težava, ki vpliva na celotno telo in duševno zdravje. Pravilna diagnoza in sodobne rešitve z medicinskimi pripomočki omogočajo bolnikom, da si povrnejo kakovost spanja in življenja.

VIRI IN LITERATURA:

https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/spalna-apneja-v-sloveniji-kmalu-nova-metoda-zdravljenja.html

https://www.zdravstveniportal.si/zdravje/bolezni/966/motnje-dihanja-v-spanju-kristina-ziherl