Preplitvo dihanje ponoči? Spoznajte, kaj je hipoventilacija in zakaj je nevarna

Dihanje je življenjsko pomemben proces, ki ga običajno sploh ne zaznavamo – a ko postane plitvo in neučinkovito, začne telo počasi trpeti. Hipoventilacija je stanje, pri katerem dihamo prepočasi ali preplitvo, zaradi česar pljuča ne zmorejo izmenjati dovolj kisika in ogljikovega dioksida. Ta prikrita motnja dihanja ima lahko resne posledice za zdravje, še posebej ponoči, ko dihanje naravno postane počasnejše.

V tem članku pojasnjujemo, kaj je hipoventilacija, zakaj nastane, kako jo prepoznati in kako učinkovito ukrepati.

Kaj je hipoventilacija?

Hipoventilacija pomeni, da pljuča ne prezračujejo krvi dovolj učinkovito. Posledično se v krvi nabira ogljikov dioksid (CO₂), medtem ko se raven kisika lahko postopoma znižuje. To neravnovesje vpliva na vse telesne organe – od možganov do srca – in lahko dolgoročno povzroči resne zaplete.

Hipoventilacija je lahko prisotna že podnevi, vendar je ponoči pogosto izrazitejša, saj med spanjem naravno upade mišični tonus, dihanje postane bolj plitvo, dihalni refleksi pa so manj aktivni.

Zakaj nastane hipoventilacija?

Vzrokov za hipoventilacijo je več in jih delimo glede na mehanizem, ki je prizadet.

Debelostni hipoventilacijski sindrom (OHS)

Pri ljudeh z visoko telesno težo maščobno tkivo pritiska na prsni koš in diafragmo, kar mehansko omejuje pljučno ventilacijo. Gre za pogosto kombinacijo debelosti in povišanega CO₂ v krvi. Ugotovljeno je bilo, da lahko OHS vodi v resne zaplete, vključno s srčno-žilnimi boleznimi (https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/resp.13051). 

Nevromuskularne bolezni

Bolezni, ki prizadenejo mišice (npr. amiotrofična lateralna skleroza – ALS, mišične distrofije), lahko oslabijo dihalne mišice, zaradi česar pljuča niso več sposobna dovolj učinkovito opravljati svoje funkcije.

Napredovala pljučna obolenja (npr. KOPB)

Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni so dihalne poti zožene, pljuča ovirana pri izmenjavi plinov, kar lahko vodi v hipoventilacijo.

Poškodbe možganov ali hrbtenjače

Poškodbe, ki prizadenejo center za dihanje v možganih ali dihalne poti v hrbtenjači, lahko zmanjšajo pogostost in globino dihanja.

Simptomi hipoventilacije

Simptomi hipoventilacije so pogosto nespecifični in jih bolniki dolgo časa pripisujejo utrujenosti, stresu ali starosti. Najpogosteje se pojavljajo:

• jutranji glavoboli (zaradi povišanega CO₂ ponoči),
  
• zaspanost in kronična utrujenost,
  
• težko dihanje pri naporu,
  
• zmedenost, slabša koncentracija,
  
• nočno prebujanje z občutkom pomanjkanja zraka,
  
• nočno potenje,
  
• modrikasta obarvanost ustnic (v hujših primerih).
  

Če hipoventilacija napreduje in se ne zdravi, lahko vodi v hiperkapnijo (hudo povišan CO₂ v krvi), srčno popuščanje in celo življenjsko ogrožajoča stanja.

Kako se postavi diagnoza?

Diagnozo hipoventilacije običajno postavi specialist pulmolog ali nevrolog na podlagi kombinacije klinične slike in preiskav, ki merijo dihalne funkcije in ravni plinov v krvi.

Zdravnik se najprej osredotoči na anamnezo – pogovor z bolnikom o simptomih, kot so jutranji glavoboli, utrujenost, zaspanost čez dan in težko dihanje. Nato sledi fizični pregled, kjer se oceni splošno stanje dihalnega sistema.

Za potrditev hipoventilacije se običajno izvede arterijska plinska analiza, pri kateri se iz vene vzame vzorec krvi in analizira količina kisika (O₂) in ogljikovega dioksida (CO₂). Povišane vrednosti CO₂ v krvi so jasen znak, da dihanje ni zadostno. V nekaterih primerih zdravnik predpiše tudi nočno spremljanje dihanja, bodisi z enostavnim merjenjem nasičenosti krvi s kisikom in ogljikovim dioksidom, bodisi s pomočjo naprednejše polisomnografije, kjer se med spanjem spremljajo dihanje, srčni utrip, možganska aktivnost in druge vitalne funkcije.

Dodatno se pogosto izvede še spirometrija, ki meri prostornino pljuč in pretoke zraka. To pomaga odkriti, ali je hipoventilacija posledica osnovne pljučne bolezni, kot je KOPB, ali gre za težave z mišicami ali nevrološkimi mehanizmi.

Na podlagi vseh teh preiskav zdravnik določi vrsto in resnost hipoventilacije ter pripravi načrt zdravljenja.

Kako se zdravi hipoventilacija?

Zdravljenje hipoventilacije je odvisno od vzroka in resnosti stanja, cilj pa je izboljšati prezračevanje pljuč in preprečiti zaplete zaradi hipoksije in hiperkapnije.

Če je hipoventilacija posledica debelosti, je ključni ukrep zmanjšanje telesne teže. Tudi nekaj odstotkov zmanjšanja telesne mase lahko pomembno zmanjša pritisk na prsni koš in trebušno prepono ter izboljša dihalno funkcijo. Zato se v sklopu zdravljenja pogosto svetuje prehransko svetovanje, program telesne aktivnosti in po potrebi multidisciplinarna podpora. Pri drugih vzrokih pa so najpogostejše terapevtske možnosti:

BiPAP terapija (Bilevel Positive Airway Pressure)

Eden najpogostejših pristopov pri zdravljenju hipoventilacije je uporaba BiPAP terapije. BiPAP aparat deluje tako, da bolniku dovaja zrak pod pozitivnim tlakom, pri čemer prilagaja pritisk pri vdihu in izdihu. Višji tlak pri vdihu olajša dovajanje zraka v pljuča, medtem ko nižji tlak pri izdihu omogoča lažje izdihovanje. Ta prilagodljivost je ključna pri bolnikih, ki imajo oslabljene dihalne mišice ali povečano potrebo po podpori pri vsakem dihalnem ciklu. Redna uporaba BiPAP aparata ponoči lahko bistveno zmanjša povišane vrednosti CO₂ v krvi, izboljša raven kisika in bolniku omogoči bolj kakovosten spanec ter več energije podnevi.

Kdaj je bolj primeren BiPAP aparat namesto CPAP aparata?

Kisikova terapija

Pri bolnikih, ki imajo zaradi hipoventilacije hkrati tudi znižane ravni kisika v krvi, se uvede kisikova terapija. Kisik se običajno dovaja preko koncentratorja kisika, ki zajema zrak iz okolice, ga prečisti in koncentrira kisik, ki ga bolnik nato vdihuje preko nosne kanile ali maske. Pomembno pa je poudariti, da kisikova terapija sama po sebi ne odpravlja osnovne težave s prezračevanjem; zato se pogosto uporablja v kombinaciji z BiPAP napravo, če je prisotna tudi hiperkapnija.

Fizioterapija dihal

Pri nekaterih bolnikih je smiselno izvajati tudi fizioterapijo dihal, ki je usmerjena v krepitev dihalnih mišic, izboljšanje prsne mobilnosti in učenje tehnik učinkovitega dihanja. To še posebej pomaga bolnikom z nevromuskularnimi boleznimi, saj lahko redna vadba upočasni napredovanje respiratorne insuficience.

Zdravljenje osnovne bolezni

Če je hipoventilacija posledica nevrološke bolezni ali KOPB, je pomembno optimalno zdravljenje osnovnega obolenja. Pri bolnikih s KOPB to pomeni redno uporabo inhalacijske terapije in cepljenje proti respiratornim okužbam, pri bolnikih z nevrološkimi boleznimi pa tesno sodelovanje s specialisti za nevrologijo.

Zdravljenje hipoventilacije je torej celostno in zahteva prilagoditev individualnim potrebam bolnika. Ključ do uspeha je zgodnje prepoznavanje težave, redna uporaba predpisanih terapij in strokovno vodenje zdravljenja.

Zdravljenje hipoventilacije na naročilnico ZZZS

Za bolnike s potrjeno diagnozo hipoventilacije, ki potrebujejo podporno dihalno terapijo, je možno pridobiti BiPAP aparat ali koncentrator kisika na naročilnico ZZZS. To omogoča dostop do sodobnega zdravljenja brez dodatnih stroškov za bolnika.

V naši trgovini z medicinskimi pripomočki vam z veseljem svetujemo glede izbire ustreznega pripomočka in pomagamo pri postopku za pridobitev naročilnice.

Zaključek

Hipoventilacija je tiha, a nevarna motnja dihanja, ki pogosto ostane dolgo neprepoznana. Prepoznavanje simptomov, pravočasna diagnoza in pravilno zdravljenje lahko bistveno izboljšajo kakovost življenja in preprečijo resne zdravstvene zaplete.

Če imate težave z dihanjem, pogoste glavobole ali utrujenost, ne odlašajte. Posvetujte se z zdravnikom in preverite možnosti zdravljenja.

Preberite tudi katere so najpogostejše motnje dihanja med spanjem in kakšni so simptomi?

🡒 Preverite našo ponudbo BiPAP aparatov in koncentratorjev kisika v naši trgovini »

VIRI IN LITERATURA:

https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/resp.13051

https://emedicine.medscape.com/article/304381-treatment?form=fpf