Spalna apneja – kako jo prepoznati, kdaj in kako jo zdraviti?

Spanje naj bi bilo čas, ko se telo in um popolnoma spočijeta. A za številne ljudi spanje ne pomeni počitka – pogosto niti ne vedo, da med spanjem večkrat na uro prenehajo dihati. Temu pravimo spalna apneja. Gre za pogost, a pogosto neprepoznan sindrom, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja in dolgoročno zdravje.

V tem članku bomo razložili, kaj je spalna apneja, zakaj nastane, kako jo prepoznamo in zakaj je zdravljenje tako pomembno.

Kaj je spalna apneja?

Spalna apneja je motnja dihanja med spanjem, za katero so značilne ponavljajoče se prekinitve dihanja, ki trajajo vsaj 10 sekund, včasih pa tudi več kot minuto. Te prekinitve so lahko popolne (apneje) ali delne (hipopneje) in se ponoči lahko pojavijo tudi več sto krat.

Vsaka tovrstna prekinitev pomeni, da telo za trenutek ostane brez kisika, kar sproži stresni odziv – srce začne hitreje biti, tlak naraste, možgani se na hitro prebudijo iz globoke faze spanja. Tako je spanec prekinjen, neosvežujoč, telo pa pod stalnim fiziološkim stresom.

Vrste spalne apneje

Poznamo več oblik spalne apneje. Čeprav imajo podobne simptome, se razlikujejo po vzroku za prekinitev dihanja.

Obstruktivna spalna apneja (OSA)

To je najpogostejša oblika. Po podatkih iz tujine je obstruktivna spalna apneja (OSA) prisotna pri približno 10 % odraslega prebivalstva. Pri moških je prevalenca približno 14 %, pri ženskah pa 5 % (https://www.zdravstveniportal.si/zdravje/bolezni/966/motnje-dihanja-v-spanju-kristina-ziherl). ​Do apneje pride zaradi mehanske zapore zgornjih dihalnih poti – običajno se med spanjem sprostijo mišice v žrelu, kar povzroči, da se mehka tkiva »sesedejo« in blokirajo pretok zraka.

Telo zazna pomanjkanje kisika, možgani pošljejo signal za prebujenje, dihalne poti se ponovno odprejo, človek vdihne z značilnim hrupom – in cikel se ponovi.

Najpogosteje prizadene:

• moške,
  
• ljudi s prekomerno telesno težo,
  
• osebe z ozkimi dihalnimi potmi ali povečani mandlji.
  

Centralna spalna apneja (CSA)

Pri tej obliki dihalne poti niso fizično zaprte, temveč možgani ne pošljejo signala za vdih. Gre za težavo na ravni živčnega sistema, zato je ta oblika apneje pogostejša pri ljudeh z nevrološkimi ali srčno-žilnimi boleznimi.

Simptomi so podobni kot pri OSA, vendar je vzrok drugačen, zato je zdravljenje pogosto bolj kompleksno.

Mešana (kompleksna) spalna apneja

To je kombinacija obstruktivne in centralne apneje. Pogosto se odkrije pri bolnikih, ki začnejo zdravljenje z napravo CPAP, nato pa se pojavijo tudi znaki centralne apneje. Zahteva individualno obravnavo in pogosto uporabo BiPAP naprave.

Hipopneja

Gre za delno zmanjšanje pretoka zraka, običajno za več kot 30 %, ki traja vsaj 10 sekund in povzroči padec nasičenosti s kisikom ali mikroprebujenje.

Čeprav ni popolna prekinitev dihanja, ima enake posledice kot spalna apneja, še posebej, če se pojavlja pogosto. V klinični praksi se hipopneje upoštevajo pri izračunu AHI (Apnea-Hypopnea Index).

Zakaj nastane spalna apneja?

Vzroki so lahko različni, najpogosteje pa vključujejo:

• anatomijo (ozko žrelo, povešene mehke strukture, povečan jezik ali mandlji),
  
• prekomerno telesno težo, ki dodatno pritiska na dihalne poti,
  
• starost (tonus mišic se z leti zmanjšuje),
  
• uporabo uspaval, alkohola ali pomirjeval,
  
• kajenje (povečuje vnetje in edem sluznic),
  
• nevrološke bolezni (pri centralni apneji).
  

Simptomi, ki jih ne smemo spregledati

Spalna apneja pogosto ostane neprepoznana, saj se simptomi kažejo podnevi. Najpogostejši znaki so:

Ponoči:

• glasno in neredno smrčanje,
  
• zadušitve ali prenehanje dihanja (opazi partner),
  
• pogosto prebujanje,
  
• nočno potenje,
  
• nemiren spanec.
  

Podnevi:

• kronična utrujenost,
  
• jutranji glavoboli,
  
• zaspanost med vožnjo ali delom,
  
• težave s spominom in koncentracijo,
  
• razdražljivost ali depresivno razpoloženje.

Pomembno: Spalna apneja močno povečuje tveganje za arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen tipa 2, možgansko kap in srčni infarkt.

Kako se postavi diagnoza?

Postavitev diagnoze spalne apneje temelji na kliničnih znakih, pogovoru z bolnikom (in pogosto tudi s partnerjem), ter na objektivnih meritvah dihanja med spanjem. Najpogosteje zdravnik specialist najprej predlaga osnovne preiskave, kot je nočna pulzna oksimetrija, kjer se meri nasičenost krvi s kisikom ponoči. V primeru suma na apnejo se nato izvede polisomnografija – poglobljena preiskava spanja, ki vključuje merjenje možganske aktivnosti (EEG), gibanja oči, mišične napetosti, pretoka zraka, dihalnih gibov prsnega koša, srčnega utripa in nasičenosti krvi s kisikom.

Na podlagi teh meritev se izračuna tako imenovani AHI indeks – Apnea-Hypopnea Index. AHI pomeni število apnej in hipopnej, ki jih bolnik doživi na uro spanja. Gre za osnovni parameter, ki določa resnost spalne apneje:

• Če ima bolnik 5–15 epizod na uro, govorimo o blagi apneji.
  
• Pri 15–30 epizodah na uro gre za zmerno apnejo.
  
• Če število presega 30 epizod na uro, gre za hudo obliko apneje.
  

AHI indeks je ključnega pomena za odločitev o uvedbi terapije in za izbiro ustrezne naprave (npr. CPAP ali BiPAP). Poleg AHI se upoštevajo tudi subjektivni simptomi bolnika – utrujenost, zaspanost, vpliv na delovanje čez dan – saj lahko tudi pri nižjem AHI bolnik doživlja znatne težave.

Kako se zdravi spalna apneja?

Zdravljenje spalne apneje je odvisno od oblike, vzroka in stopnje resnosti motnje. Pristop je vedno celosten – vključuje tako spremembe življenjskega sloga kot tudi uporabo medicinskih pripomočkov, kadar so simptomi bolj izraženi ali ogrožajo zdravje.

Pri blagi obliki spalne apneje se zdravljenje pogosto začne s spremembo življenjskih navad. To vključuje zmanjšanje telesne teže, saj debelost močno prispeva k zapori dihalnih poti. Prav tako se svetuje izogibanje alkoholu, uspavalom in kajenju, saj ti dejavniki dodatno sproščajo mišice žrela. Uporabnikom priporočamo tudi spanje na boku namesto na hrbtu, saj se v tem položaju dihalne poti lažje ohranijo odprte. V določenih primerih lahko pomaga zobna opornica, ki premakne spodnjo čeljust naprej in tako odpre dihalne poti – to je običajno rešitev za blage do zmerne oblike obstruktivne spalne apneje.

CPAP aparat (Continuous Positive Airway Pressure)

Pri zmerni do hudi obliki spalne apneje je najpogosteje predpisana uporaba CPAP aparata (Continuous Positive Airway Pressure). Gre za napravo, ki med spanjem preko maske na nos ali usta dovaja stalni rahel zračni tlak, ki preprečuje zaprtje dihalne poti. Ta terapija je zlati standard zdravljenja obstruktivne spalne apneje, saj dokazano zmanjša AHI, izboljša kakovost spanja, zmanjša dnevno utrujenost in pomembno zniža tveganje za srčno-žilne zaplete. Čeprav se nekateri bolniki na začetku težko privadijo na uporabo aparata, se velika večina po nekaj dneh redne uporabe počuti bistveno bolje.

Preberite kako deluje CPAP aparat in se zbudite spočiti

BiPAP aparat (Bilevel Positive Airway Pressure)

V primerih, ko CPAP terapija ni dovolj ali je bolnik ne prenaša, oziroma če ima bolnik poleg spalne apneje tudi hipoventilacijo, se lahko predpiše BiPAP aparat (Bilevel Positive Airway Pressure). BiPAP deluje podobno kot CPAP, vendar omogoča različna nivoja tlaka – višjega pri vdihu in nižjega pri izdihu, kar olajša dihanje, še posebej pri bolnikih z oslabljenimi dihalnimi mišicami ali povišanim CO₂ v krvi (hiperkapnijo).

Kdaj je bolj primeren BiPAP aparat namesto CPAP aparata?

Kirurške možnosti

V določenih primerih, zlasti kadar so prisotne anatomske nepravilnosti (npr. močno povečani mandlji, deformacije nosnega pretina), lahko zdravnik priporoči kirurški poseg, s katerim se odstrani ali preoblikuje tkivo, ki ovira pretok zraka.

Spalna apneja in ZZZS – ali je terapija lahko brezplačna?

Da. Če vam zdravnik specialist postavi diagnozo spalne apneje in določi ustrezno zdravljenje, lahko prejmete napotitev za CPAP ali BiPAP aparat na naročilnico ZZZS. Strošek pripomočka je v tem primeru pokrilo obvezno zdravstveno zavarovanje, vi pa prejmete napravo v izposojo ali last, odvisno od indikacije.

V naši trgovini vam z veseljem pomagamo pri uveljavljanju naročilnice in pravilni izbiri naprave.

Zaključek

Spalna apneja ni le »glasno smrčanje«, ampak resna in pogosto spregledana motnja z dolgoročnimi posledicami za zdravje. Pravočasno odkritje in zdravljenje bistveno izboljšata kakovost življenja, zmanjšata tveganje za srčno-žilne bolezni in izboljšata spanec – vaš in vaših bližnjih.

Sumite, da bi lahko imeli spalno apnejo? Ne odlašajte. Posvetujte se z zdravnikom, opravite test in ukrepajte pravočasno.

Preberite tudi katere so najpogostejše motnje dihanja med spanjem in kakšni so simptomi?

 🡒 Preverite ponudbo CPAP in BiPAP aparatov v naši trgovini »

VIRI IN LITERATURA:

https://www.zdravstveniportal.si/zdravje/bolezni/966/motnje-dihanja-v-spanju-kristina-ziherl?