Zakaj kisik v krvi med spanjem pada in ali je to nevarno?

Med spanjem se v telesu odvijajo številni fiziološki procesi, ki vplivajo na naše zdravje in dobro počutje. Eden glavnih dejavnikov, ki pogosto ostane spregledan, je kisik v krvi med spanjem. Raven kisika v krvi je bistven pokazatelj, kako učinkovito dihala oskrbujejo telo s kisikom, ki ga potrebujemo za normalno delovanje vseh organov. Padci saturacije kisika med spanjem so lahko zgodnji opozorilni znak resnih zdravstvenih težav, zato je pomembno razumeti, kaj se v telesu dogaja ponoči in kdaj je treba ukrepati.

Kaj pomeni “kisik v krvi” in zakaj je pomemben tudi ponoči?

Kisik v krvi, bolj strokovno imenovan saturacija kisika (SpO2), predstavlja odstotek hemoglobina, ki je nasičen s kisikom. Med spanjem, ko telo preide v bolj sproščeno stanje, se tudi dihalna aktivnost nekoliko spremeni. Dihanje postane plitvejše, dihalna frekvenca se zmanjša, kar pri določenih posameznikih povzroči padec kisika v krvi. Čeprav so krajši in blagi padci saturacije v REM fazi povsem normalni, je dolgotrajno ali pogosto pomanjkanje kisika v krvi lahko znak bolezni.

Zakaj raven kisika med spanjem pada tudi pri sicer zdravih ljudeh?

Med spanjem je dihalna kontrola manj odzivna, še posebej v REM fazi, ko pride do sprostitve dihalnih poti. Pri nekaterih ljudeh, ki imajo npr. ozke zgornje dihalne poti, nosne polipe ali prekomerno telesno težo, se lahko zgodi, da zrak ne prehaja dovolj učinkovito. Posledica je zadrževanje ogljikovega dioksida in zmanjšana nasičenost krvi s kisikom.

Pri starejših ljudeh se dodatno zmanjša elastičnost prsnega koša in učinkovitost dihalnih mišic, kar lahko vpliva na dihanje ponoči. Če kisik v krvi med spanjem pogosto pada, je lahko to pomemben klinični znak, ki zahteva nadaljnjo obravnavo.

Kaj pomenijo padci saturacije med spanjem?

Zdrava raven kisika v krvi med spanjem naj ne pade pod 90 %. Če saturacija pogosto pade pod to mejo, govorimo o desaturaciji. Blaga desaturacija je med 89–86 %, zmerna med 85–80 %, huda pa pod 80 %. Takšne vrednosti lahko vodijo v utrujenost, glavobole, zmedenost, upad koncentracije ter pospešijo napredovanje srčnih in pljučnih bolezni. 

Zato je izredno pomembno, da spremljamo kisik v krvi med spanjem, še posebej pri bolnikih z obstoječimi dihalnimi ali srčno-žilnimi obolenji. Večje trajanje časa s SpO₂ < 90 % med spanjem je prepoznano kot napovednik povečane mortalitete pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem (https://jcsm.aasm.org/doi/10.5664/jcsm.10838). 

Kako spremljati kisik v krvi med spanjem?

Najpogostejša presejalna metoda je nočna pulzna oksimetrija, kjer bolnik nosi senzor na prstu, ki celo noč beleži kakšna je raven kisika v krvi med spanjem. Če zdravnik na podlagi teh meritev zazna pogoste padce, lahko priporoči polisomnografijo. To je podrobna preiskava spanja, kjer se meri dihanje, nasičenost s kisikom, premikanje, srčni utrip itd.

Na trgu obstajajo tudi različni domači merilniki SpO2, vendar ti niso vedno dovolj natančni in jih ni priporočljivo uporabljati kot edino diagnostično orodje.

Katere bolezni so povezane s padci kisika med spanjem?

Padci saturacije so pogosto povezani s spalno apnejo, hipoventilacijo, kronično hipoksemijo in srčnim popuščanjem. Prav tako so pogosti pri bolnikih s KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), kjer pride do nezadostne izmenjave plinov tudi v mirovanju. V vseh teh primerih se kisik v krvi med spanjem zmanjša do nevarnih ravni.

Kdaj je treba ukrepati?

Zaskrbljujoči znaki so: 

• nočno zbujanje z občutkom pomanjkanja zraka, 
• jutranji glavoboli, 
• suha usta, 
• ekstremna dnevna zaspanost
• razdražljivost 

Priporočljiv je obisk osebnega zdravnika ali pulmologa, ki lahko predpiše nadaljnje preiskave in po potrebi ustrezno terapijo.

Kako si lahko pomagamo?

V blažjih primerih pomagajo že ukrepi, kot so zmanjšanje telesne teže, prenehanje kajenja, zdravljenje nosne prehodnosti in dvignjen položaj zgornjega dela telesa med spanjem. Pri hujših oblikah pa so učinkovite terapevtske metode, kot so:

CPAP aparat, ki zagotavlja stalni nadtlak v dihalnih poteh, BiPAP aparat, ki omogoča različna pritiska pri vdihu in izdihu, ali koncentrator kisika, ki dodaja dodatni kisik pri izraziti hipoksemiji.

Vsi ti dihalni aparati so na voljo tudi v naši specializirani trgovini z medicinskimi pripomočki, z možnostjo izposoje na naročilnico ZZZS. Z veseljem vam pomagamo pri izbiri, razlagi postopkov in podpori pri uporabi.

Zaključek

Pogosto spregledamo, ko kisik v krvi med spanjem pade, a to je izjemno pomemben zdravstveni kazalnik. Čeprav se mnogi simptomi, kot so utrujenost, zaspanost ali jutranji glavoboli, zdijo nenevarni, lahko nakazujejo na resne motnje dihanja. Redno spremljanje, pravočasna diagnoza in ustrezna terapija so nujni za preprečitev dolgoročnih posledic. Če imate simptome ali sumite na motnje dihanja med spanjem, ne odlašajte in se posvetujte z zdravnikom ter preverite, ali je vaš kisik v krvi med spanjem tam, kjer bi moral biti.

VIRI IN LITERATURA:

https://jcsm.aasm.org/doi/10.5664/jcsm.10838

https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC8545634