Kako vemo ali je smrčanje nevarno in povezano s spalno apnejo?

Smrčanje samo po sebi še ne pomeni bolezni, zato se mu pogosto ne posveča večje pozornosti. Težava nastane takrat, ko postane stalno, izrazito in ga začnejo spremljati tudi druge težave, kot so nemiren spanec, jutranja utrujenost, občutek neprespanosti ali celo prekinitve dihanja, ki jih opazi partner. V takšnih primerih smrčanje ni več samo zvok, ampak znak, da se dihanje med spanjem ne odvija več tako, kot bi se moralo.

Razlikovanje med nenevarnim in potencialno nevarnim smrčanjem ni vedno preprosto, saj se meje pogosto zabrišejo. Prav zato je pomembno razumeti, zakaj do smrčanja sploh pride, kdaj je še posledica začasnih okoliščin in kdaj lahko pomeni večje tveganje za zdravje. V nadaljevanju članka pojasnjujemo, na katere znake je treba biti pozoren in kdaj je smiselno poiskati strokovno obravnavo.

Kaj pravzaprav je smrčanje?

Smrčanje je posledica spremenjenih razmer v zgornjih dihalnih poteh med spanjem. Ko zaspimo, se mišice telesa sprostijo, tudi mišice jezika, mehkega neba in žrela. Zaradi tega se dihalne poti zožijo, zrak pa mora pri vdihu prehajati skozi manjši in manj stabilen prostor.

Pri tem pride do vibracij mehkih tkiv, ki jih slišimo kot smrčanje. Pri smrčanju dihanje še poteka, vendar z večjim uporom. Kako izrazito je, je odvisno od anatomije zgornjih dihalnih poti, položaja telesa, telesne teže, prehodnosti nosu in splošnega mišičnega tonusa.

Smrčanje samo po sebi še ne pomeni bolezni, pomeni pa, da dihanje med spanjem ni več povsem optimalno.

Ali je smrčanje nevarno?

Pri veliki večini ljudi se pojavlja občasno in v povezavi z jasnimi sprožilci. Takrat gre praviloma za funkcionalno, prehodno zoženje dihalnih poti, ki nima dolgoročnih posledic.

Običajno je manj zaskrbljujoče, kadar:

• se pojavlja občasno (npr. ob prehladu, po alkoholu, ob utrujenosti),
• ni povezano z motnjami dihanja,
• oseba nima izrazite dnevne utrujenosti,
• ni jutranjih glavobolov ali občutka neprespanosti.

Takšno smrčanje je običajno povezano z začasnimi dejavniki, kot so zamašen nos, alergije, položaj spanja (ležanje na hrbtu) ali povečana telesna teža.

Težava nastane, ko ni več občasno, temveč postane stalno stanje. Takrat ne govorimo več le o zvoku, temveč o kroničnem zožanju dihalnih poti, ki se ponavlja iz noči v noč. To pomeni, da telo dolgo časa deluje v pogojih povečanega dihalnega napora, kar ima lahko postopne, a pomembne posledice.

Na tej stopnji se smrčanje pogosto začne spreminjati, postaja glasnejše, bolj neenakomerno in se pojavlja ne glede na položaj telesa ali trenutno zdravstveno stanje.

KDAJ SMRČANJE NI VEČ NEDOLŽNO?

Dolgotrajno smrčanje ni nevarno zato, ker je glasno, temveč zato, ker pogosto kaže na nestabilnost zgornjih dihalnih poti med spanjem. To pomeni, da se dihalne poti zožijo in so nagnjene k delnemu ali celo popolnemu zapiranju.

V začetnih fazah to še ne povzroča popolne prekinitve dihanja, vendar:

• se poveča upor pri vdihu,
• dihanje zahteva več napora,
• spanec postane plitkejši in manj obnovitven.

Sčasoma lahko pride do situacije, ko zožanje ni več zgolj delno. Takrat se dihalna pot za kratek čas zapre, pretok zraka se ustavi, raven kisika v krvi začne padati in govorimo o epizodi apneje.

Prav zato je smrčanje pri nekaterih ljudeh začetna stopnja razvoja spalne apneje, čeprav ne velja, da ima vsak, ki smrči, tudi apnejo.

Posebej pozorni je treba biti, če:

• je glasno, nepravilno in se pojavlja vsako noč,
• prihaja do premorov v dihanju, ki jih opazi partner,
• se oseba ponoči zbuja z občutkom dušenja ali lovljenja zraka,
• je prisotna izrazita dnevna zaspanost,
• se pojavljajo jutranji glavoboli, suha usta ali motnje koncentracije.

Kako je smrčanje povezano s spalno apnejo?

Spalna apneja je motnja, pri kateri med spanjem prihaja do ponavljajočih se delnih ali popolnih zapor dihalnih poti. Smrčanje je pri tem pogosto prisotno, vendar ne zadostuje za postavitev diagnoze.

Pomembna razlika:

• pri “navadnem” smrčanju zrak še vedno prehaja,
• pri apneji pa pride do začasnega prenehanja dihanja, kar povzroča padec kisika v krvi in mikroprebujanja.

Smrčanje je lahko predhodna stopnja ali spremljevalni znak apneje, zlasti kadar se sčasoma stopnjuje in se pridružujejo drugi simptomi. 

Več o tem si lahko preberete v članku Spalna apneja – kako jo prepoznati, kdaj in kako jo zdraviti

Zakaj je nevarno, če smrčanje spremljajo padci kisika?

Pri smrčanju težava ni samo v hrupu. Težava je v tem, da zrak ponoči ne teče vedno tako, kot bi moral. Ko so dihalne poti zožene ali nestabilne, telo ob vdihu dobi manj kisika. To se lahko zgodi večkrat na noč, pogosto ne da bi se človek tega sploh zavedal.

Možgani in srce so na takšne padce zelo občutljivi. Vsakič, ko kisika za kratek čas zmanjka, se telo odzove z nekakšnim alarmom, srce začne hitreje utripati, tlak se lahko dvigne, spanec pa postane bolj plitev. Človek sicer spi, vendar telo ponoči ne počiva tako, kot bi moralo.

Če se to dogaja občasno, večjih posledic navadno ni. Kadar pa se takšni padci kisika ponavljajo noč za nočjo, začnejo postopoma obremenjevati srce, ožilje in presnovo (https://www.jacc.org/doi/10.1016/j.jacc.2008.05.002). Prav zato ljudje s kroničnim smrčanjem pogosto poročajo, da so zjutraj utrujeni, brez energije ali z glavobolom, čeprav so “spali dovolj dolgo”.

V takšnih primerih smrčanje ni več samo moteče, ampak postane znak, da dihanje med spanjem ni več stabilno in da telo ponoči dela več, kot bi smelo.

Preberite več o hipoksemiji pro spanju, dihalnih boleznih in srčnih težavah.

Kdaj je potreben zdravniški pregled?

Zdravniški pregled je priporočljiv, kadar:

• smrčanje traja dalj časa in se stopnjuje,
• so prisotni znaki nočnih prekinitev dihanja,
• je prisotna izrazita dnevna utrujenost kljub dovolj dolgemu spanju,
• ima oseba pridružene bolezni (debelost, bolezni srca, pljučne bolezni).

Diagnostika pogosto vključuje meritve dihanja in kisika med spanjem, v določenih primerih pa tudi polisomnografijo. Na podlagi izvidov se lahko presodi, ali je potrebna terapija, kot je CPAP ali BiPAP, ali druga oblika zdravljenja.

Preberite kako deluje CPAP aparat in se zbudite spočiti

Kdaj je bolj primeren BiPAP aparat namesto CPAP aparata?

Ali se smrčanje da zdraviti?

Zdravljenje je vedno odvisno od vzroka. V blažjih primerih zadoščajo spremembe življenjskega sloga, v drugih pa je potrebna obravnava osnovne motnje, na primer spalne apneje. Pomembno je razumeti, da zatiranje zvoka smrčanja brez obravnave dihanja ni rešitev, kadar je prisotna patološka motnja.

Zaključek

Smrčanje je pogosto in samo po sebi še ne pomeni, da je z dihanjem med spanjem nujno kaj narobe. Kljub temu pa ga ni smiselno povsem zanemariti, zlasti kadar postane stalno, se stopnjuje ali ga spremljajo znaki, kot so utrujenost čez dan, nemiren spanec ali prekinitve dihanja ponoči. V takšnih primerih smrčanje pogosto ni več samo neprijetnost, ampak opozorilo, da dihanje med spanjem ne poteka optimalno.

Razumevanje, kdaj je smrčanje še nenevarno in kdaj lahko kaže na razvoj spalne apneje ali druge motnje dihanja v spanju, je pomemben korak k pravočasni obravnavi. Z ustrezno diagnostiko je mogoče jasno oceniti, kaj se med spanjem dejansko dogaja, in po potrebi ukrepati na način, ki izboljša kakovost spanja in dolgoročno varuje zdravje.

Ta vsebina je informativne narave in ne nadomešča zdravniškega pregleda ali zdravljenja. Za natančno diagnostiko in ustrezno obravnavo se je vedno treba posvetovati z zdravnikom.

VIRI IN LITERATURA:

https://www.jacc.org/doi/10.1016/j.jacc.2008.05.002