Ali je možna popolna ozdravitev apneje? V katerih primerih?

Spalna apneja je ena najpogostejših motenj dihanja med spanjem, pri kateri prihaja do ponavljajočih se prekinitev dihanja. Te prekinitve lahko močno vplivajo na kakovost spanja, povzročajo dnevno utrujenost, povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni in vplivajo na splošno zdravje.

Ko je postavljena diagnoza, je glavni cilj zdravljenja zmanjšanje simptomov in preprečevanje zapletov. Vendar pa se mnogi bolniki sprašujejo tudi, ali je popolna ozdravitev apneje sploh možna, torej ali obstajajo okoliščine, v katerih terapija ni več potrebna in se dihanje med spanjem trajno normalizira.

V tem članku pojasnjujemo, kaj v medicinskem smislu pomeni popolna ozdravitev apneje, v katerih primerih je to realno pričakovati in kaj vse lahko vpliva na uspešnost zdravljenja.

Kaj v resnici pomeni popolna ozdravitev apneje?

V medicinskem smislu izraz popolna ozdravitev apneje pomeni, da posameznik po zdravljenju nima več kliničnih znakov bolezni, da so izvidi objektivnih preiskav normalni in da tudi brez nadaljnje terapije v daljšem časovnem obdobju ne pride do ponovnega poslabšanja stanja. V primeru spalne apneje to pomeni, da je indeks apnej in hipopnej (AHI) na ravni pod 5 dogodkov na uro, kar ustreza normalnemu fiziološkemu stanju med spanjem. Poleg tega morajo izzveneti tudi subjektivni simptomi, kot so kronična dnevna utrujenost, zbujanje z občutkom dušenja, glasno smrčanje, jutranji glavoboli ali motnje koncentracije.

Prav tako je pomembno, da bolnik ne potrebuje več zunanje podpore, kot so CPAP ali BiPAP aparati, in da to stabilno stanje traja daljše obdobje brez ponovitve simptomov ali laboratorijskih odstopanj. Takšno klinično stanje je redko, a možno, najpogosteje v primeru, ko se z zdravljenjem odpravi osnovni vzrok (npr. prekomerna telesna teža, anatomskih nepravilnosti ali druge reverzibilne dejavnike).

Vendar pa je treba poudariti, da je pri večini bolnikov s spalno apnejo, zlasti z obstruktivno spalno apnejo (OSA), bolezen kronična in pogosto napredujoča. Brez ustreznega zdravljenja se stanje običajno ne izboljša samo od sebe. Zato v številnih primerih ne govorimo o ozdravitvi v klasičnem smislu, temveč o uspešni dolgoročni obvladanosti bolezni (https://jcsm.aasm.org/doi/10.5664/jcsm.27497). 

Kdaj je popolna ozdravitev apneje realna možnost?

Čeprav je spalna apneja pogosto kronično stanje, popolna ozdravitev apneje vendarle ni nedosegljiva. V določenih primerih, predvsem kadar apnejo povzročajo reverzibilni ali odstranljivi dejavniki, je lahko bolezen povsem obvladana, simptomi izginejo, rezultati preiskav se normalizirajo in terapija ni več potrebna.

Vloga telesne teže pri obstruktivni apneji

Eden najpogostejših vzrokov za obstruktivno spalno apnejo (OSA) je prekomerna telesna teža, saj odvečna maščoba v predelu vratu in žrela mehansko zožuje zgornje dihalne poti. Pri ljudeh z visokim indeksom telesne mase (ITM nad 30) se pogosto pojavljajo epizode zapiranja dihalne poti med spanjem.

Klinične izkušnje in raziskave potrjujejo, da lahko znatna izguba telesne mase (10 % ali več začetne telesne teže) pomembno zmanjša resnost apneje, v nekaterih primerih celo do te mere, da ni več potrebna nobena terapija. To še posebej velja za osebe z blago do zmerno obliko OSA.

Študija objavljena v American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine (Sleep AHEAD trial) je ugotovila, da je pri bolnikih z obstruktivno spalno apnejo in diabetesom tipa 2, ki so sodelovali v intenzivnem programu za izgubo telesne teže, stopnja remisije apneje po 10 letih znašala približno 34,4 % v primerjavi z 22,2 % v kontrolni skupini, kar nakazuje, da lahko dolgoročna izguba telesne mase pomembno izboljša ali celo odpravi apnejo v določenih primerih (https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32721163/). 

Kirurško zdravljenje 

V določenih primerih je vzrok za apnejo mogoče kirurško odstraniti, zlasti kadar gre za anatomske posebnosti, ki fizično zapirajo dihalno pot. Med najpogostejšimi kirurškimi posegi so:

• odstranitev mandljev ali adenoidov, zlasti pri otrocih, kjer so to najpogostejši vzroki za OSA,
  
• uvulopalatofaringoplastika (UPPP), kirurška odstranitev mehkih tkiv žrela,
  
• napredovanje mandibule, pri posameznikih z umaknjeno spodnjo čeljustjo, ki ovira prehod zraka.

Kirurški posegi so lahko uspešni, vendar velja poudariti, da popolna ozdravitev ni vedno zagotovljena. Uspeh je močno odvisen od izbire pacienta, natančne opredelitve vzroka in ustreznosti izbrane metode. Zato mora odločitev za kirurško zdravljenje temeljiti na diagnostiki in strokovnem mnenju.

Strukturne nepravilnosti in njihova korekcija

Včasih je mogoče apnejo uspešno odpraviti tudi s popravkom anatomskih posebnosti, kot so:

• retrognatija (umik spodnje čeljusti),
  
• močno zoženo žrelo,
  
• devijacija nosnega pretina, ki otežuje dihanje skozi nos.

Ko je anatomski vzrok jasno prepoznan in odstranjen, se lahko vzpostavi trajna odprava simptomov. Vendar to velja predvsem za tiste primere, kjer je apneja neposredno posledica ene same, natančno določene anatomske anomalije, ne pa kombinacije dejavnikov.

Kdaj popolna ozdravitev apneje ni verjetna?

Pri centralni spalni apneji, kjer vzrok ni fizična obstrukcija, temveč motnja v delovanju možganskega centra za dihanje, je popolna ozdravitev apneje redkejša. V teh primerih gre pogosto za simptom drugih stanj (npr. srčno popuščanje, nevrološke bolezni), kjer je potrebno zdravljenje osnovnega vzroka.

Prav tako pri napredovali obstruktivni apneji s številnimi pridruženimi boleznimi, kot so KOPB, hiperkapnija ali pljučna hipertenzija, popolna odprava simptomov brez stalne podpore pogosto ni dosegljiva. A tudi v teh primerih je mogoče simptome bistveno omiliti in preprečiti zaplete, z ustrezno terapijo, npr. z uporabo CPAP ali BiPAP aparata, koncentratorjev kisika ali z zdravljenjem pridruženih bolezni.

Zakaj je pomembno, da ukrepamo pravočasno?

Čeprav popolna ozdravitev apneje morda ni vedno dosegljiva, je redno in ustrezno zdravljenje nujno za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja. Nezdravljena spalna apneja ni samo motnja spanja, saj sčasoma resno ogroža zdravje. Povzroči lahko zvišan krvni tlak, pospeši razvoj srčno-žilnih bolezni, kot sta srčni infarkt ali možganska kap, vpliva na presnovo in lahko pripomore k razvoju sladkorne bolezni tipa 2. Dolgoročno vpliva tudi na kognitivne sposobnosti, saj povzroča težave s spominom, zbranostjo, razpoloženjem in splošno utrujenostjo.

Zato je pomembno, da ob pojavu simptomov, kot so pogosto in glasno smrčanje, nočno prebujanje z občutkom dušenja, dnevna zaspanost ali nepojasnjena utrujenost, pravočasno poiščemo zdravniško pomoč. Prvi korak je obisk zdravnika, ki bo presodil, ali je potrebna nadaljnja diagnostika, kot je poligrafija ali polisomnografija. Na podlagi diagnoze se nato izbere najprimernejši pristop zdravljenja.

V naši specializirani trgovini vam lahko pomagamo pri izbiri ustrezne naprave (CPAP, BiPAP ali koncentrator kisika), svetujemo glede postopka za pridobitev naročilnice ZZZS in vas podpiramo pri uvajanju terapije ter spremljanju vašega napredka. Tudi če popolna ozdravitev apneje ni mogoča, je z ustrezno podporo možno stanje učinkovito obvladovati in bistveno izboljšati kakovost spanja in življenja.

Zaključek

Popolna ozdravitev apneje je mogoča, a ne za vsakogar. Če je vzrok znan in odpravljiv (npr. odvečna telesna teža, povešena mehka tkiva, nepravilna anatomija), obstaja realna možnost, da se stanje trajno izboljša ali celo povsem umiri. Vendar se moramo zavedati, da gre pri spalni apneji pogosto za kronično težavo, ki jo je mogoče uspešno obvladovati, a redkeje dokončno odpraviti.

Pomembno je, da ne odlašamo z diagnostiko in da zdravljenje vzamemo resno, tudi če vključuje nošenje aparata vsako noč. 

Članek je informativne narave in ne nadomešča strokovnega zdravniškega mnenja. Za natančno diagnostiko in izbiro ustreznega zdravljenja se vedno posvetujte s svojim zdravnikom ali specialistom za motnje spanja.

VIRI IN LITERATURA:

https://jcsm.aasm.org/doi/10.5664/jcsm.27497

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32721163