Displazija kolkov, kako jo prepoznati in kaj vam lahko pomaga?

Displazija kolkov (hipoplastična displazija kolkov) je razvojna nepravilnost kolčnega sklepa, pri kateri acetabulum (kolčna ponvica) ne nudi ustrezne opore glavi stegnenice. To vodi v nestabilnost sklepa, povečano tveganje za dislokacijo in razvoj degenerativnih sprememb, kot je koksartroza. Stanje se lahko pojavi prirojeno ali se razvije postopoma zaradi različnih dejavnikov.

Kaj je displazija kolkov in zakaj nastane?

Displazija kolkov nastane zaradi različnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in stabilnost kolčnega sklepa. Pri mnogih ljudeh gre za prirojeno stanje, ki se pogosteje pojavlja pri ženskah in se lahko prenaša iz generacije v generacijo. Displazija kolkov je najpogostejši vzrok za artrozo kolka pri ženskah, mlajših od 40 let, in je razlog za 9–10 % vseh popolnih endoprotez kolka (https://www.slovenskapediatrija.si/portals/0/clanki/2019/2019_03_26_116-120.pdf). Pri otrocih z izpahnjenimi kolki se v 20 % primerov ugotovi družinsko pojavljanje, kar kaže na genetsko komponento pri razvoju displazije kolkov (https://www.ortopedska-klinika.si/upload/files/nega%20otroka.pdf). 

Med nosečnostjo lahko na razvoj kolkov vplivajo različni dejavniki, kot so omejen prostor v maternici ali nepravilen položaj ploda, na primer medenična vstava. Poleg tega lahko hormoni, ki pri materi sproščajo vezi in sklepe, vplivajo tudi na otroka, kar lahko povzroči večjo ohlapnost kolčnih sklepov. 

Po rojstvu lahko način povijanja dojenčka vpliva na zdrav razvoj kolkov – pretesno povijanje, ki omejuje gibanje nog, lahko stanje poslabša. Zaradi teh vplivov se kolčna ponvica ne razvije pravilno, kar zmanjša stabilnost sklepa in poveča tveganje za poznejše težave, kot je prezgodnja obraba sklepa (artroza).

Kakšni so simptomi displazije kolkov?

Displazija kolkov lahko pri nekaterih ljudeh poteka brez opaznih simptomov, pri drugih pa povzroča različne težave, ki se lahko pojavijo že v zgodnjem otroštvu ali kasneje v odrasli dobi. 

Pri novorojenčkih in dojenčkih se pogosto kaže kot omejena gibljivost v kolčnem sklepu, pri čemer je opazno, da ena ali obe nogici ne moreta biti popolnoma razprti. Prav tako so lahko prisotne asimetrične gube na koži stegen in zadnjice. Zdravniki pri pregledu uporabljajo posebne teste, kot sta Ortolanijev in Barlow test, s katerima preverijo, ali je kolčni sklep stabilen.

Pri starejših otrocih in odraslih se displazija kolkov lahko kaže s težavami pri hoji, hitro utrujenostjo ter bolečinami v predelu kolka, dimelj ali celo kolena. Nekateri ljudje razvijejo značilno šepanje, ker telo kompenzira nestabilnost sklepa. Zaradi nepravilne obremenitve se sčasoma lahko pojavijo tudi spremembe v drži telesa, kot je povečana ledvena lordoza. Če stanje ni pravočasno prepoznano in zdravljeno, lahko vodi v zgodnjo obrabo sklepa in razvoj artroze, kar pomeni, da se sčasoma pojavijo kronične bolečine in omejena gibljivost.

Zdravljenje displazije kolkov

Cilj zdravljenja displazije kolkov je zagotoviti stabilnost sklepa, preprečiti degenerativne spremembe in omogočiti normalno gibanje. Način zdravljenja je odvisen od starosti pacienta, stopnje displazije ter prisotnosti dodatnih težav, kot so bolečine ali omejena gibljivost.

Konzervativno zdravljenje displazije kolkov

Pri dojenčkih in majhnih otrocih je osnovni pristop konzervativen, saj se sklepi še razvijajo in imajo veliko sposobnost prilagajanja. Pri novorojenčkih do šestih mesecev starosti se uporablja Pavlikove povoje, ki držijo kolke v pravilnem položaju (fleksija in abdukcija) ter omogočajo pravilen razvoj sklepne ponvice. Če zdravljenje s Pavlikovimi povoji ni uspešno, se lahko uporabijo različne abdukcijske ortoze, ki imajo podoben namen.

Pri otrocih med šestim in osemnajstim mesecem starosti, pri katerih je displazija že bolj izrazita, je potrebno bolj intenzivno zdravljenje. V nekaterih primerih se uporablja mavčna imobilizacija, pri čemer se kolk zadrži v pravilnem položaju, da se omogoči njegov razvoj.

Fizioterapija je nujna pri vseh oblikah zdravljenja, saj pomaga krepiti mišice, izboljšati funkcijo sklepa in preprečevati nadaljnje težave. Otroci, ki so bili zdravljeni zaradi displazije kolkov, pogosto potrebujejo vadbo za izboljšanje gibljivosti in moči mišic, ki podpirajo sklep.

Kirurško zdravljenje displazije kolkov

V primerih, kjer konzervativni pristopi niso uspešni ali je displazija kolkov odkrita prepozno, je potrebno kirurško zdravljenje. Pri mlajših otrocih se pogosto izvaja zaprta redukcija, pri kateri kirurg s posebnimi tehnikami postavi kolk v pravilni položaj in ga stabilizira z mavčno oblogo.

Pri težjih oblikah displazije je potrebna odprta redukcija, pri kateri se operativno popravijo nepravilnosti kolčnega sklepa. Da bi izboljšali pokritost glave stegnenice, se lahko izvedejo osteotomije (npr. Salterjeva, Pembertonova ali Ganzova osteotomija), ki preoblikujejo kolčno ponvico ali stegnenico ter izboljšajo stabilnost sklepa.

Pri odraslih s hudo displazijo, ki že povzroča obrabo sklepa in močne bolečine, se pogosto izvede totalna endoproteza kolka (TEP), pri kateri se poškodovani kolčni sklep nadomesti z umetnim.

Z zgodnjo diagnozo in ustreznim zdravljenjem je mogoče preprečiti dolgotrajne zaplete in omogočiti normalno funkcijo sklepa. Kombinacija konzervativnega in kirurškega zdravljenja omogoča najboljše rezultate glede na stopnjo in resnost displazije. 

Kakšni so lahko zapleti?

S pravočasnim zdravljenjem je prognoza dobra, saj je mogoče doseči normalen razvoj sklepa. V primeru nezdravljene displazije pa se lahko pojavijo resni zapleti, kot so:

• Kronična nestabilnost sklepa
• Prezgodnja koksartroza
• Bolečine in omejena gibljivost
• Potreba po zgodnji zamenjavi kolčnega sklepa

Kako preprečiti težave s kolki?

Preprečevanje displazije kolkov temelji predvsem na zgodnjem odkrivanju in pravilni skrbi za zdrav razvoj kolčnega sklepa. Eden najpomembnejših ukrepov je preventivni ultrazvočni pregled kolkov pri vseh novorojenčkih, ki se običajno opravi do šestega tedna starosti. Ta preprost in neboleč pregled omogoča zgodnje odkrivanje nepravilnosti ter pravočasno ukrepanje, s čimer se lahko prepreči kasnejše težave.

Poleg tega je ključno tudi pravilno rokovanje z dojenčkom. Nepravilno povijanje, pri katerem so otrokove nogice preveč iztegnjene in stisnjene skupaj, lahko negativno vpliva na razvoj kolkov. Priporoča se povijanje, ki omogoča gibanje kolkov v fleksiji in abdukciji, kar podpira njihovo naravno oblikovanje.

V primeru diagnosticirane blage displazije ali večjega tveganja za njen razvoj se lahko uporabljajo posebne opornice za kolke. Pri dojenčkih te opornice delujejo tako, da držijo noge v optimalnem položaju, kar omogoča pravilen razvoj sklepne ponvice in preprečuje izpah kolka. Njihova uporaba je ključna za oblikovanje zdravega sklepa in zmanjšanje tveganja za kasnejše zaplete, kot je prezgodnja obraba sklepa.

Pri odraslih in starejših otrocih imajo opornice za kolke nekoliko drugačno vlogo. Njihov glavni namen je stabilizacija sklepa in zmanjšanje bolečin pri gibanju. Te opornice pomagajo razbremeniti obremenjeni kolčni sklep, zmanjšajo pritisk na sklepno površino in omogočajo lažje gibanje brez prekomerne obrabe hrustanca. 

Pri bolnikih, ki imajo blago do zmerno displazijo kolkov, lahko nošenje opornic izboljša biomehaniko hoje ter zmanjša obremenitev drugih sklepov, kot sta koleno in ledvena hrbtenica. Poleg tega lahko opornice pomagajo preprečiti napredovanje degenerativnih sprememb v sklepu in tako podaljšajo čas do morebitnega kirurškega posega. Pri osebah, ki se ukvarjajo s športnimi aktivnostmi, pa lahko opornice nudijo dodatno oporo in zmanjšajo tveganje za mikrotravme ter preobremenitve sklepa. 

Zaključek

Displazija kolkov je resno ortopedsko stanje, ki zahteva zgodnjo diagnostiko in ustrezno zdravljenje. S pravočasnim odkrivanjem in pravilnim terapevtskim pristopom lahko preprečimo dolgotrajne posledice in omogočimo normalno funkcijo kolčnega sklepa.

VIRI IN LITERATURA:

https://www.slovenskapediatrija.si/portals/0/clanki/2019/2019_03_26_116-120.pdf

https://www.ortopedska-klinika.si/upload/files/nega%20otroka.pdf