Kateri so možni stranski učinki strojne limfne drenaže?

Strojna limfna drenaža (ali presoterapija) velja za varno, neinvazivno metodo, ki spodbuja limfni obtok in lajša zastajanje tekočine v telesu. Uporablja se tako v medicinske kot estetske namene – pri limfedemu, kronični venski insuficienci, zatekanju okončin, celulitu in za splošno razstrupljanje. Kljub temu, da gre za terapijo z zelo dobrim varnostnim profilom, pa – tako kot pri vsakem posegu – niso izključeni morebitni stranski učinki strojne limfne drenaže.

Kateri so možni stranski učinki strojne limfne drenaže?

V tem članku podrobneje predstavljamo, kakšni so lahko neželeni stranski učinki strojne limfne drenaže, pri katerih stanjih je potrebna previdnost in kdaj terapije ne izvajamo.

Fizični stranski učinki strojne limfne drenaže (kratkotrajni in blagi)

Čeprav je strojna limfna drenaža znana kot zelo varna in prijetna terapija, se lahko pri nekaterih posameznikih – zlasti ob prvih tretmajih ali ob povečani občutljivosti limfnega ali krvnega obtoka – pojavijo blagi, prehodni fizični stranski učinki strojne limfne drenaže. Ti običajno ne trajajo dolgo in ne zahtevajo zdravniškega posredovanja, a jih je vseeno pomembno poznati, da lahko pravilno ocenimo odziv telesa.

Možni kratkotrajni stranski učinki strojne limfne drenaže:

  • pogostejše uriniranje
  • občutek mravljinčenja v okončinah
  • utrujenost ali rahla omotica po terapiji
  • blage bolečine v mišicah
  • občutek napetosti ali nelagodja med terapijo

Ti pojavi so običajno rezultat intenzivnejše aktivacije limfnega, venskega in metabolnega sistema.

Kaj je strojna limfna drenaža, kako deluje in kdaj jo izvajamo?

Zakaj pride do teh učinkov?

Pogostejše uriniranje je eden najbolj tipičnih in zaželenih učinkov, saj kaže na to, da limfni sistem učinkovito odvaja odvečno medceličnino in presnovne ostanke. Ko telo sprosti zadržano tekočino, jo mora ledvični sistem hitro izločiti, kar vodi v povečano potrebo po uriniranju po terapiji.

Občutek mravljinčenja ali zbadanja nastane kot posledica povečanega lokalnega pretoka krvi in limfe, kar stimulira živčne končiče v koži in podkožju. Pri posameznikih z bolj občutljivim živčevjem se to lahko izrazi kot rahel senzorični dražljaj, ki običajno izzveni v kratkem času.

Utrujenost in omotica se lahko pojavita zaradi premika tekočin v telesu in sprostitve napetosti v mišicah. Po limfni drenaži telo vstopi v stanje boljše homeostaze, kar lahko začasno sproži občutek zaspanosti ali manjše neravnovesje krvnega tlaka – zlasti pri osebah z nizkim krvnim tlakom.

Bolečine v mišicah nastanejo redkeje, a so možne, če je bil tlak nastavljen premočno ali če je bila terapija predolga. Limfna drenaža lahko povzroči globoko mehansko stimulacijo tkiva, kar pri preobremenjenih ali občutljivih mišicah povzroči podoben učinek kot po masaži.

Napetost ali nelagodje med terapijo se najpogosteje pojavi, če manšeta ni pravilno nameščena ali če je zaporedje polnjenja prehitro. Telo v takem primeru zazna pritisk kot vsiljen in lahko odreagira z blago nelagodnostjo ali občutkom utesnjenosti.

Stranski učinki strojne limfne drenaže na koži

Tudi koža se lahko začasno odzove na kompresijsko terapijo, še posebej ob občutljivi koži, tanjših kapilarah ali nepravilni uporabi manšete. Gre za redkejše, večinoma estetske in kratkotrajne učinke, ki jih je kljub temu dobro poznati, da terapijo izvajamo varno.

Možni stranski učinki strojne limfne drenaže na koži:

  • prehodna rdečica ali sprememba barve kože
  • blagi hematomi (modrice)
  • občutek napetosti ali drobnih vozličkov pod kožo

Zakaj pride do teh kožnih odzivov?

Rdečica in sprememba barve kože nastaneta zaradi povečane prekrvavitve in mehanskega pritiska na kožo. To je normalen odziv, ki običajno izzveni v nekaj minutah po koncu terapije. V primeru izrazite ali dolgotrajne rdečine pa je treba preveriti, ali je bil tlak morda previsok.

Blagi hematomi lahko nastanejo pri posameznikih z lomljivimi kapilarami, pri premočnem tlaku ali dolgotrajni terapiji brez ustreznega nadzora. Modrice niso nevarne, vendar kažejo na to, da je potrebno prilagoditi nastavitve aparata ali preveriti nameščenost manšete.

Občutek vozličkov v tkivu je posledica premika tekočine iz zastalih predelov. Včasih se tekočina premakne v lokalizirana področja, kjer se začasno zadržuje, dokler je ne prevzame limfni sistem. Gre za običajen, prehoden pojav pri posameznikih z bolj izraženim zastajanjem tekočine.

Kdaj strojna limfna drenaža ni priporočljiva (kontraindikacije)

Kljub varnosti metode obstajajo zdravstvena stanja, pri katerih strojne limfne drenaže ne smemo izvajati. V teh primerih lahko pride do poslabšanja osnovne bolezni ali resnih zapletov. Zato mora biti pred začetkom terapije vedno opravljena zdravstvena presoja.

Stanja, pri katerih je terapija kontraindicirana:

  • akutna globoka venska tromboza ali sum nanjo
  • srčno popuščanje ali nestabilne srčne bolezni
  • akutne okužbe ali vročinska stanja
  • aktivna rakava obolenja brez soglasja onkologa
  • napredovana arterijska bolezen (npr. PAD)
  • nezdravljena hipertenzija
  • kožne razjede, rane ali okužbe na tretiranem področju
  • hujša oblika limfedema brez zdravniškega nadzora
  • epilepsija
  • nosečnost (potrebna individualna presoja zdravnika)

Zakaj je terapija v teh primerih lahko nevarna?

Pri trombozah ali kardiovaskularnih težavah lahko mehanski pritisk in pospešena cirkulacija povzročita premik krvnega strdka ali preobremenitev srca, kar predstavlja resno nevarnost za zaplete, kot je pljučna embolija ali srčna dekompenzacija.

Akutne okužbe in aktivna onkološka stanja zahtevajo poseben režim zdravljenja in niso združljiva z mehansko stimulacijo limfnega sistema, ki lahko vpliva na širjenje infekcij ali malignih celic, če zdravljenje ni pod zdravniškim nadzorom.

Kožne bolezni, rane ali glivične okužbe so prav tako kontraindikacija, saj lahko pritisk mehansko razširi okužbo ali poškoduje že oslabljen predel kože.

Pri nosečnosti ni vedno absolutna prepoved, vendar je zaradi spremenjenega krvnega obtoka in občutljivosti organizma nujna predhodna ocena ginekologa ali fizioterapevta.

Napačna uporaba naprav in napake pri izvajanju strojne limfne drenaže

Strojna limfna drenaža je učinkovita le, če se izvaja pravilno. Pri uporabi domačih naprav ali neizkušenih izvajalcih lahko pride do napak, ki vodijo v nelagodje, neučinkovitost ali celo poškodbe.

Najpogostejše napake pri izvajanju terapije:

  • previsoko nastavljen tlak
  • nepravilno nameščene manšete
  • prekratka ali predolga terapija
  • nezadostno sproščeno telo med terapijo
  • kombinacija z drugimi terapijami brez nadzora

Zakaj so te napake lahko problematične?

Previsok tlak lahko povzroči poškodbo kapilar, bolečino, hematome ali celo preobremenitev limfnega sistema. Vsak aparat mora omogočati prilagajanje tlaka – ta pa mora biti nastavljen glede na občutek uporabnika, telesno konstitucijo in morebitne zdravstvene omejitve.

Nepravilna namestitev manšete lahko povzroči neenakomeren pritisk, stiskanje sklepov ali celo prekinitve kroženja v določenih delih uda, kar izniči terapevtski učinek in povzroča nelagodje.

Predolge terapije lahko vodijo do utrujenosti, omotice ali izčrpanosti telesa, prekratke pa niso dovolj učinkovite za sprožitev limfnega odziva. Terapijo je treba vedno izvajati po priporočeni dolžini – običajno med 30 in 45 minut.

Sedenje, križanje nog ali aktivno premikanje med terapijo lahko vpliva na distribucijo tlaka in zmanjša učinkovitost postopka. Pomembno je, da je telo sproščeno in v ležečem ali polsedečem položaju.

Zaključek

Strojna limfna drenaža je preverjena, neinvazivna terapija z dokazanimi koristmi za limfni in venski sistem. Ob pravilni uporabi prinaša številne pozitivne učinke, kot so zmanjšanje oteklin, boljša prekrvavitev in pospešena regeneracija telesa.

Kljub temu pa je pomembno, da se zavedamo, da lahko stranski učinki strojne limfne drenaže, čeprav redki in običajno blagi, nastopijo – zlasti pri nepravilni uporabi, preobčutljivosti ali ob določenih zdravstvenih stanjih. Zelo pomembno je, da se terapija izvaja z ustrezno opremo, v priporočenem trajanju in po potrebi pod strokovnim nadzorom.

Za vse, ki razmišljate o vključitvi te terapije v svoj režim, svetujemo, da se predhodno posvetujete z zdravnikom ali usposobljenim terapevtom – še posebej, če imate kronična obolenja ali druga zdravstvena tveganja.

Prav s pravilnim pristopom bo strojna limfna drenaža ostala varna, učinkovita in prijetna podpora vašemu telesu.

VIRI IN LITERATURA:

https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC9028309

https://www.healthline.com/health/pressotherapy

https://www.peluker.com/blog/en/dangers-of-pressotherapy-what-you-need-to-know/

https://www.webmd.com/a-to-z-guides/what-is-lymph-drainage-massage

https://my.clevelandclinic.org/health/treatments/21768-lymphatic-drainage-massage

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja