Ali vam dihalna maska za CPAP ali BiPAP povzroča težave?

Zdravljenje spalne apneje ali drugih motenj dihanja med spanjem s CPAP ali BiPAP terapijo je dokazano učinkovito, vendar začetek uporabe za mnoge ni povsem enostaven. Prvi stik z aparatom pogosto pomeni tudi prvi stik z opremo, ki jo je treba nositi več ur vsako noč, predvsem z dihalno masko. Prav dihalna maska in občutek pretoka zraka sta najpogostejša razloga, da se uporabniki na začetku počutijo negotovo ali nelagodno.

Začetne težave niso znak, da terapija ni primerna ali da aparat ne deluje. V večini primerov gre za obdobje prilagajanja, v katerem je treba najti ustrezno kombinacijo nastavitve tlaka, tipa maske in načina uporabe. Ko so ti elementi pravilno usklajeni, lahko terapija bistveno izboljša kakovost spanja, zmanjša dnevno utrujenost in dolgoročno zaščiti srce ter ožilje.

V nadaljevanju predstavljamo najpogostejše težave pri uporabi CPAP in BiPAP aparatov ter praktične rešitve, ki lahko olajšajo prilagoditev in omogočijo uspešno nadaljevanje zdravljenja.

Zakaj se pri CPAP in BiPAP terapiji sploh pojavijo težave?

CPAP (Continuous Positive Airway Pressure) deluje tako, da z neprekinjenim pozitivnim tlakom ohranja dihalne poti odprte. Preberite kako deluje CPAP aparat in se zbudite spočiti

BiPAP (Bilevel Positive Airway Pressure) pa omogoča različna tlaka pri vdihu in izdihu, kar je primerno pri določenih kliničnih stanjih. Preberite kdaj je bolj primeren BiPAP aparat namesto CPAP aparata?

Za telo to pomeni pomembno spremembo, saj namesto pasivnega dihanja skozi delno zapirajoče se dihalne poti mora posameznik spati ob stalnem ali dvofaznem tlaku zraka. Prilagoditev zato ni le mehanska, ampak tudi fiziološka in psihološka.

Težave z dihalno masko (najpogostejši razlog za nelagodje)

Dihalna maska je del terapije, s katerim je uporabnik v neposrednem stiku več ur vsako noč. Če ni pravilno izbrana ali ustrezno nameščena, lahko hitro postane vir nelagodja. Veliko ljudi ob prvem srečanju s CPAP ali BiPAP terapijo najprej pomisli prav na masko, ali bo tiščala, ali bo puščala zrak, ali bodo lahko z njo sploh zaspali.

Najpogostejše težave, povezane z masko, so:

• puščanje zraka ob očeh ali ob straneh obraza,
• občutek premočnega pritiska na nos ali ličnice,
• rdečina, odrgnine ali bolečina na mestu stika s kožo,
• občutek utesnjenosti ali tesnobe,
• draženje oči zaradi uhajanja zraka,
• nelagodje pri spanju na boku.

Te težave so pogoste predvsem v začetnem obdobju terapije, ko uporabnik še išče ustrezno nastavitev in se navaja na občutek maske na obrazu.

KAKO LAHKO TEŽAVE Z DIHALNO MASKO OMILIMO ALI ODPRAVIMO?

Najprej je pomembno vedeti, da dihalna maska ne sme boleti. Če povzroča pritisk ali bolečino, to ni “normalno stanje”, na katerega bi se morali navaditi. Pogosto je težava v tem, da je dihalna maska pretesno zategnjena. Mnogi jo zategnejo močneje, ker mislijo, da bodo tako preprečili puščanje zraka, vendar se s tem pritisk le še poveča, tesnjenje pa se ne izboljša nujno.

Veliko težav se reši že s tem, da:

• se preveri pravilna velikost maske,
• se trakovi nastavijo tako, da dihalna maska tesni, a ne pritiska,
• se dihalna maska namesti med sedenjem in nato preveri tesnjenje še v ležečem položaju.

Pomembna je tudi izbira tipa maske. Nosna dihalna maska je lahko udobna za tiste, ki dihajo skozi nos, medtem ko je pri ljudeh, ki ponoči dihajo skozi usta, pogosto primernejša obrazna (full-face) dihalna maska. Nosni nastavki so lahko dobra izbira za tiste, ki težko prenašajo večje maske na obrazu, vendar niso primerni za vsakogar.

Pri draženju kože pomagajo mehke zaščitne podloge ali posebne blazine, ki zmanjšajo pritisk na občutljivih mestih. Pomembna je tudi redna higiena, masko je treba redno čistiti, saj se na njej nabirajo maščobe in delci kože, ki lahko vplivajo na tesnjenje in povzročajo draženje.

Če se pojavlja občutek tesnobe, je priporočljivo postopno privajanje. Nekaterim pomaga, da masko najprej uporabljajo čez dan, med branjem ali gledanjem televizije, brez pritiska, da morajo z njo takoj zaspati. Tako se telo in psiha lažje prilagodita novemu občutku.

V primeru vztrajnih težav je smiselno ponovno preveriti izbiro modela in velikosti maske ter se posvetovati s strokovnjakom. 

Občutek premočnega zraka ali težave s tlakom

Druga pogosta skupina težav pri CPAP ali BiPAP terapiji je povezana z občutkom tlaka zraka. Nekateri uporabniki že prvo noč povedo, da imajo občutek, kot da jih aparat “preveč sili” k vdihu, drugi pa težko izdihnejo proti stalnemu tlaku. To je povsem razumljivo, telo je navajeno spontanega dihanja brez zunanje podpore, zato potrebuje čas, da se prilagodi novemu načinu.

Najpogostejše težave, povezane s tlakom, so:

• občutek, da je zraka preveč ali da “butne” v nos,
• nelagodje pri izdihu (zlasti pri CPAP aparatu s stalnim tlakom),
• občutek zadušitve, če je začetni tlak prenizek ali previsok,
• nemir ali prebujanje ob spremembah tlaka,
• napenjanje trebuha zaradi požiranja zraka (aerofagija).

ZAKAJ DO TEGA PRIDE?

CPAP aparat ustvarja stalni pozitivni tlak, ki preprečuje zapiranje dihalnih poti. Če je tlak višji, kot ga uporabnik pričakuje, je lahko občutek sprva neprijeten. Pri BiPAP aparatu je tlak pri vdihu višji kot pri izdihu, kar mnogim olajša dihanje, vendar mora biti razlika med tlaki ustrezno nastavljena.

Težave pogosto niso znak, da aparat “ni primeren”, temveč da je potrebno prilagoditi nastavitve ali način uvajanja terapije.

KAJ LAHKO POMAGA?

Najprej je pomembno preveriti, ali je aktivirana funkcija postopnega dviga tlaka (t. i. ramp funkcija). Ta omogoča, da aparat začne z nižjim tlakom in ga postopoma zvišuje, ko uporabnik že zaspi. Mnogim to bistveno olajša uspavanje.

Če je izdih izrazito neprijeten, je smiselno preveriti, ali aparat omogoča znižanje tlaka ob izdihu ali ali bi bila primernejša dvofazna (BiPAP) terapija. Pri nekaterih ljudeh je razlika med vdihom in izdihom ključna za udobje.

Pri napenjanju trebuha (požiranje zraka) je pogosto potrebna prilagoditev tlaka ali položaja telesa med spanjem. Pomaga lahko tudi počasnejše in bolj umirjeno dihanje pred spanjem, saj napetost in hiter vdih povečata možnost požiranja zraka.

Pomembno je poudariti, da nastavitev tlaka nikoli ne prilagajamo sami brez posveta z zdravnikom ali strokovnjakom. Neustrezen tlak lahko zmanjša učinkovitost terapije ali povzroči dodatne težave.

Velik del začetnega nelagodja se zmanjša že po nekaj tednih redne uporabe. Telo se postopoma navadi na nov dihalni vzorec, občutek “preveč zraka” pa postane manj izrazit ali povsem izgine.

Suha usta, nos in draženje sluznice

Suhost sluznice je ena najpogostejših težav pri uporabi CPAP ali BiPAP terapije. Veliko uporabnikov poroča, da se zjutraj zbudijo s suhimi usti, pekočim grlom ali občutkom zategovanja v nosu. Pri nekaterih se pojavijo celo manjše krvavitve iz nosu ali draženje kože okoli nosnic.

Do tega pride zato, ker aparat ponoči dovaja stalen tok zraka. Če zrak ni ustrezno vlažen ali če uporabnik diha skozi usta, lahko sluznica izgublja vlago hitreje, kot jo telo nadomešča. Posledica je suhost, ki ni le neprijetna, temveč lahko vpliva tudi na pripravljenost za nadaljnjo uporabo terapije.

Najpogostejši znaki so:

• suha usta ob prebujanju,
• pekoč ali dražeč občutek v nosu,
• suho ali boleče grlo,
• občutek “zategovanja” v nosnih poteh,
• občasne krvavitve iz nosu.

KAJ LAHKO POMAGA?

Najprej je smiselno preveriti, ali aparat uporablja vlažilec zraka in ali je ta pravilno nastavljen. Sodobni CPAP in BiPAP aparati imajo pogosto integriran ogrevan vlažilec, ki pomembno zmanjša izsuševanje. Včasih je dovolj že rahlo zvišanje stopnje vlaženja, da se težave bistveno omilijo.

Če se suha usta pojavljajo predvsem pri tistih, ki ponoči dihajo skozi usta, je morda primernejša obrazna (full-face) dihalna maska, ki omogoča enakomeren pretok zraka skozi nos in usta. Pri nosnih maskah lahko namreč zrak uhaja skozi odprta usta, kar poveča suhost.

Pomaga tudi skrb za primerno temperaturo spalnega prostora. Zelo suh ali močno ogrevan zrak lahko težave še okrepi. V določenih primerih je smiselna uporaba dodatnega sobnega vlažilca.

Redno čiščenje maske in cevi je prav tako pomembno. Ostanki vlage, bakterij ali vodnega kamna lahko dražijo sluznico in zmanjšujejo udobje terapije.

Če kljub prilagoditvam suhost ostaja izrazita, je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom ali strokovnjakom za opremo. Dolgotrajno draženje sluznice ni nekaj, kar bi morali preprosto “prenašati”, saj lahko vpliva na redno uporabo aparata.

Kdaj poiskati dodatno strokovno pomoč?

Če težave kljub prilagoditvam vztrajajo, je smiselno ponovno preveriti:

• ustreznost maske,
• nastavitve tlaka,
• prisotnost drugih zdravstvenih stanj,
• skladnost terapije z diagnozo.

V naši trgovini z medicinskimi pripomočki medicinski.si so na voljo CPAP, BiPAP in koncentratorji kisika, tako na naročilnico kot za samoplačniški nakup, ob tem pa je uporabnikom na voljo tudi strokovno svetovanje pri izbiri ustrezne opreme in prilagoditvi terapije.

Zaključek

Težave pri uporabi CPAP ali BiPAP aparatov niso redkost in ne pomenijo, da terapija ni primerna. V večini primerov gre za vprašanje prilagoditve, pravilne izbire maske ali ustrezne nastavitve tlaka. S strokovno podporo in potrpežljivostjo je mogoče večino zapletov uspešno rešiti in omogočiti, da terapija doseže svoj osnovni cilj, stabilno dihanje in kakovosten spanec.

VIRI IN LITERATURA:

https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC7809735

https://www.sleepfoundation.org/cpap/cpap-dry-mouth

https://www.mdpi.com/2077-0383/14/18/6424

https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5107556

https://www.sleepapnea.org/cpap/common-side-effects