Članki
Ali je zastajanje vode v telesu znak, da moramo ukrepati?
Kazalo vsebin:
Zastajanje vode v telesu, strokovno imenovano edem, je prekomerno kopičenje tekočine v medceličnem prostoru, kar lahko nakazuje na različna dogajanja v telesu, od povsem neškodljivih in začasnih (denimo po dolgem potovanju), pa vse do kroničnih in resnejših zdravstvenih stanj, ki zahtevajo obravnavo.
Ta pojav ni redek. Pojavlja se pri mladih in starih, pri ženskah pogosteje kot pri moških, še posebej pa v določenih življenjskih obdobjih (nosečnost, menopavza), ob določenih boleznih ali ob jemanju nekaterih zdravil.
V tem članku razložimo zakaj telo zadržuje vodo, kaj se dogaja v telesu pri zastajanju tekočine, kako prepoznati razliko med običajno in potencialno nevarno oteklino, kaj lahko storite sami, da telesu pomagate in kdaj poiskati strokovno pomoč.
Vzroki za zastajanje vode v telesu
Zastajanje vode v telesu ni bolezen sama po sebi, temveč simptom, ki se lahko pojavi zaradi različnih razlogov. Nekateri so popolnoma nenevarni in prehodni, drugi pa kažejo na resnejše motnje v delovanju telesnih sistemov. Najpogosteje gre za motnjo v ravnovesju tekočin med krvnimi žilami in tkivi, ki ga uravnavajo ledvice, limfni sistem, krvni tlak in hormoni.
NEŠKODLJIVI ALI ZAČASNI VZROKI
Pri nekaterih ljudeh telo zadrži tekočino v določenih okoliščinah, brez prisotnosti bolezni:
- Dolgotrajno sedenje ali stanje (npr. na potovanju, v službi),
- Visoke temperature, ki povzročijo razširitev žil,
- Hormonske spremembe (npr. pred menstruacijo, v nosečnosti, v menopavzi),
- Premalo gibanja ali daljša nepokretnost,
- Preveč soli v prehrani, ki vpliva na zadrževanje tekočine.
Tovrstno zastajanje vode v telesu je običajno blago, enostransko ali občasno, in pogosto mine samo od sebe, ko se telesne funkcije ponovno uravnovesijo.
MOTNJE V LIMFNEM ALI VENSKEM SISTEMU
Če limfni sistem ne zmore več odvajati presežne tekočine iz tkiv, pride do limfnega zastoja, ki je lahko posledica:
- Limfedema (prirojenega ali pridobljenega),
- Lipedema (posebne oblike maščobne porazdelitve pri ženskah, pogosto napačno prepoznane),
- Kronične venske insuficience (oslabljenega vračanja krvi v srce),
- Krčnih žil, ki povzročajo pritisk v nogah in otežujejo limfni pretok.
Tovrstno zastajanje vode v telesu se pogosteje pojavlja pri starejših osebah, ljudeh s prekomerno telesno težo, sladkorno boleznijo ali družinsko obremenjenostjo.
SISTEMSKE BOLEZNI
Otekanje je lahko tudi posledica resnejših motenj:
- Srčno popuščanje, ko srce ne zmore več učinkovito črpati krvi,
- Bolezni jeter (npr. ciroza), kjer pride do zmanjšanja beljakovin v krvi in zadrževanja tekočine,
- Ledvične bolezni, ki vplivajo na izločanje odvečne vode in soli,
- Neželeni učinki zdravil (npr. nekateri antihipertenzivi, hormoni, steroidi).
V teh primerih je otekanje pogosto simetrično, dolgotrajno in ga spremljajo še drugi simptomi.
Kje v telesu najpogosteje zastaja voda?
Zastajanje tekočine se lahko pojavi skoraj kjerkoli v telesu, vendar so določeni deli telesa bolj dovzetni, bodisi zaradi sile težnosti, bodisi zaradi posebne vloge določenega organa ali sistema. V nadaljevanju si podrobneje oglejmo, kaj pomeni otekanje posameznih delov telesa in kaj je lahko v ozadju.
Zastajanje vode v nogah in stopalih
Noge so najpogostejši predel, kjer opazimo zastajanje vode. Pojavi se občutek težkih nog, zatečenih gležnjev, včasih tudi vidna napetost kože in udrtina ob pritisku. To je pogosto pri:
- dolgotrajnem stanju ali sedenju,
- kronični venski insuficienci,
- limfnem zastoju (limfedemu),
- nosečnosti,
- srčnem popuščanju.
Če zatekanje traja, se lahko pojavijo spremembe na koži in tveganje za razjede.
Preberite tudi Kdaj pomaga limfna drenaža nog in kdaj moramo biti previdni?
Zastajanje vode v trebuhu
Nabiranje vode v trebuhu (ascites) ni le posledica “napihnjenosti”, temveč pogosto kaže na resnejšo bolezensko sliko, povezano z:
- boleznijo jeter (npr. ciroza),
- rakavimi obolenji (metastatski rak trebušne votline),
- srčnim popuščanjem.
V takih primerih se tekočina kopiči v trebušni votlini, kar povzroči občutek napetosti, povečan obseg trebuha, zmanjšan apetit in nelagodje.
Zastajanje vode v rokah in prstih
Otečene roke ali prsti lahko kažejo na:
- lokalno limfno motnjo (npr. po odstranitvi bezgavk ob zdravljenju raka dojk),
- vnetje ali poškodbo,
- reakcijo na toploto ali hormonske spremembe,
- bolečinske sindrome.
Zastajanje vode na obrazu in vekah
Zjutraj zabuhli obraz ali veke? Vzrok je lahko povsem nenevaren (npr. spanje na trebuhu, večerja z veliko soli), lahko pa gre tudi za:
- alergijsko reakcijo,
- motnje v delovanju ledvic,
- nekatere bolezni ščitnice.
Če zabuhlost vztraja ali se pojavlja brez jasnega razloga, je priporočljivo opraviti osnovne laboratorijske preiskave.
Zastajanje vode v prsnem košu (plevralni izliv)
V hujših primerih zastajanja tekočine (npr. pri srčnem popuščanju ali pljučnih boleznih) se lahko tekočina nabira tudi v prostoru med pljuči in prsno steno, kar imenujemo plevralni izliv. To povzroči:
- težko dihanje,
- nelagodje pri ležanju,
- kašelj.
Gre za resno stanje, ki vedno zahteva zdravniško obravnavo.
Zastajanje vode v telesu pri starejših
Zatekanje nog, občutek napetosti v mečih, oteklina okoli gležnjev ali celo zabuhlost obraza so težave, s katerimi se številni starejši ljudje dnevno srečujejo. A pogosto te znake spregledamo ali pripišemo »letom«. V resnici pa je zastajanje vode v telesu pri starejših posledica sprememb v telesu, ki jih je mogoče razumeti in vsaj deloma tudi obvladati.
Zakaj je zastajanje vode v telesu pri starejših tako pogosto?
S staranjem se v telesu spremeni več sistemov, kar vpliva na zadrževanje tekočin. Z leti se pretočnost limfe zmanjša, kar pomeni, da se odvečna tekočina počasneje odvaja iz tkiv.
Žile, ki vračajo kri proti srcu, izgubijo elastičnost, zaklopke pa slabše zadržujejo povratni tok, kar vodi v nabiranje tekočine v spodnjih okončinah. Daljše sedenje ali ležanje, manjša mišična aktivnost in redkejše razgibavanje pomenijo tudi počasnejši limfni in venski pretok.
Zastajanje vode v telesu je tudi pogost stranski učinek nekaterih zdravil (npr. za krvni tlak, sladkorno bolezen, protivnetnih zdravil), hkrati pa tudi posledica bolezni, kot so srčno popuščanje, ledvične bolezni, ciroza jeter ali venska insuficienca.
Kaj lahko naredimo?
Pogosto pomaga že kombinacija majhnih sprememb:
- Blaga telesna aktivnost (npr. hoja, lahke vaje za noge v sedečem položaju),
- dvig nog nad višino srca večkrat dnevno,
- nošenje kompresijskih nogavic (ki jih lahko dobite tudi na recept),
- limfna drenaža (tako strojna kot ročna), ki nežno pospeši pretok limfe in zmanjša občutek napetosti in bolečin.
Pri vsakodnevnem spoprijemanju z otekanjem nog ali zastajanjem tekočine je lahko v pomoč tudi strojna limfna drenaža za domačo uporabo. Gre za nežno terapijo s pomočjo zračnih manšet, ki spodbujajo limfni pretok. Na voljo so različni nastavki, za noge, roke in trebuh in so prilagojeni varni uporabi tudi pri starejših.
Več o strojni limfni drenaži si lahko preberete v članku Kaj je strojna limfna drenaža, kako deluje, kdaj jo izvajamo
Zaključek
Zastajanje vode v telesu je pogosta težava, še posebej pri starejših, in pogosto ni le posledica »let« ali utrujenosti, temveč odraz dogajanja v našem limfnem, venskem ali presnovnem sistemu. Čeprav gre velikokrat za prehodno stanje, lahko vztrajno otekanje kaže na globlje neravnovesje, ki zahteva pozornost, pa naj bo to prilagoditev vsakodnevnih navad, pogovor z zdravnikom ali vključitev podpornih terapij, kot je limfna drenaža.
Pomembno je, da težav ne ignoriramo, temveč jih razumemo kot signal telesa. Pravočasno ukrepanje, razumevanje vzrokov in preprost, a dosleden pristop lahko bistveno izboljšajo počutje, gibljivost in kakovost življenja.
Če vas zanima več o tem, kako deluje limfni sistem, limfna drenaža ali konkretne težave, kot so limfedem, lipedem ali kronična venska insuficienca, si lahko preberete tudi druge povezane članke na naši spletni strani.
VIRI IN LITERATURA:
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK279409
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK537065