Zakaj vaše noge otečejo in kako prepoznate ali je limfedem?

Limfedem je kronično stanje, ki nastane zaradi motenega odtoka limfne tekočine. Posledica je trajno otekanje, najpogosteje nog ali rok, redkeje pa tudi drugih delov telesa. Čeprav gre za bolezen, ki ni življenjsko nevarna, lahko močno vpliva na kakovost življenja, fizično, čustveno in socialno.

V tem članku boste izvedeli kaj je limfedem in kako nastane, kateri so njegovi značilni simptomi, kako poteka diagnostika, kako vpliva na telo in katere terapevtske možnosti so na voljo pri obvladovanju bolezni.

Kaj je limfedem?

Limfedem pomeni kopičenje limfne tekočine v tkivih, ker je limfni sistem delno ali popolnoma oviran. Limfni sistem, ki je del imunskega sistema, ima nalogo, da iz tkiv odvaja odvečno tekočino, beljakovine, odpadne snovi in delce, kot so bakterije. Če ta tok zastane, tekočina ostaja v telesu, kar vodi v otekanje (edem).

Limfedem ni isto kot navadno zatekanje, ki nastane zaradi utrujenosti, vročine ali dolgotrajnega sedenja. Gre za kronično in napredujoče stanje, ki ga ni mogoče popolnoma pozdraviti, a ga je mogoče uspešno obvladovati.

Kako nastane limfedem?

Limfedem nastane takrat, ko limfni sistem ne more več učinkovito odvajati limfne tekočine iz tkiv. V zdravem telesu limfa neprestano kroži po zapletenem omrežju limfnih žil in bezgavk, ki delujejo kot “odtočni sistem” za odvečno tekočino, beljakovine, toksine in odmrle celice. Ko se ta pretok zavre, poškoduje ali preobremeni, tekočina začne zastajati v medceličnem prostoru, kar povzroči otekanje (edem).

Ta motnja lahko nastane iz različnih razlogov, ki jih delimo v dve glavni skupini, primarni in sekundarni limfedem.

Primarni limfedem (prirojena okvara limfnega sistema)

Pri primarnem limfedemu so limfne poti nepravilno razvite že ob rojstvu, kar pomeni, da je limfni sistem od začetka šibkejši ali delno nefunkcionalen. Vzrok je lahko dedna genetska napaka ali spontana motnja v razvoju limfnih žil.

Odvisno od tega, kdaj se težave pojavijo, ločimo tri oblike:

• Kongenitalni (rojstni) limfedem, ki se pojavi že ob rojstvu ali v prvih dveh letih življenja. Pogosteje prizadene deklice.
  
• Prepubertetni limfedem, ki se razvije v otroštvu ali adolescenci, ko hormonske spremembe povečajo obremenitev limfnega sistema.
  
• Pozno nastali (adultni) limfedem, ki se pojavi šele v odrasli dobi, običajno brez jasnega sprožilca, pogosto pa ga poslabšajo debelost, hormonske spremembe ali poškodbe.
  

Pri primarnem so limfne žile lahko pretanke (hipoplazija), odsotne (aplasija) ali široke, a neučinkovite (dilatacija). Zaradi teh anatomskih sprememb limfa ne more pravilno odtekati in se kopiči predvsem v spodnjih okončinah, zato se prvi znaki pogosto pojavijo na gležnjih in stopalih.

Sekundarni limfedem (pridobljena poškodba limfnega sistema)

Sekundarni limfedem nastane kot posledica zunanjega vpliva, ki poškoduje ali blokira sicer normalno delujoč limfni sistem. To je najpogostejša oblika pri odraslih. Možni glavni vzroki za to so opisani v nadaljevanju.

Kirurški posegi

Najpogostejši sprožilec je odstranitev bezgavk (limfadenektomija), na primer pri zdravljenju raka dojke, maternice, prostate ali melanoma. Ker bezgavke delujejo kot “filtrirne postaje”, njihova odstranitev prekine limfni tok, kar povzroči zastajanje tekočine v bližnjih tkivih (npr. v roki po odstranitvi bezgavk v pazduhi).

Obsevanje (radioterapija)

Obsevanje lahko poškoduje stene limfnih žil in zmanjša njihovo elastičnost. Tkivo postane fibrozno in manj prepustno, zato se limfa težje vrača v obtok.

Poškodbe in okužbe

Hude poškodbe mehkih tkiv, operacije, okužbe (npr. erizipel) ali ponavljajoča se vnetja lahko povzročijo brazgotinjenje in trajen zastoj limfe.

Venske bolezni

Pri kronični venski insuficienci ali globoki venski trombozi je moten krvni pretok, kar povzroči dodatno obremenitev limfnega sistema. Včasih se stanje imenuje flebolimfedem, saj gre za kombinacijo venskih in limfnih motenj.

Dolgotrajna imobilizacija ali pritisk

Ležanje po operacijah, dolgotrajno sedenje, neprimerna kompresija ali celo pretesna oblačila lahko začasno upočasnijo limfni pretok. Če se to pogosto ponavlja, pride do trajnih sprememb.

Parazitske okužbe (filarijaza)

V tropskih in subtropskih državah ga pogosto povzročajo paraziti (mikrofilarije), ki se naselijo v limfne žile in jih mehansko zamašijo. To elefantiaza, ker pride do močne in nepopravljive otekline.

Zakaj se pogosto pojavi na nogah in rokah?

Noge in roke so najpogosteje prizadete, ker so najbolj oddaljene od srca in zato odvisne od delovanja mišic in ventilske funkcije za vračanje limfe navzgor. Vsaka motnja v tem procesu (npr. zaradi operacije, prekomerne telesne teže ali pomanjkanja gibanja) hitro povzroči kopičenje tekočine v spodnjih delih telesa.

V zgodnjih fazah lahko limfedem uspešno obvladujemo z metodami, kot je limfna drenaža (ročna ali strojna), ki pomaga ponovno spodbuditi pretok limfe in preprečuje nadaljnje zatekanje.

Več o tem: Strojna limfna drenaža – kako deluje in kdaj jo izvajamo

Kako prepoznamo limfedem?

Značilni simptomi vključujejo:

• vidno in občutno otekanje (najprej mehko, nato čvrsto),
  
• občutek teže ali napetosti v okončini,
  
• omejena gibljivost sklepa,
  
• pogostejše okužbe kože (celulitis, erizipel),
  
• spremembe kože: zadebeljena, utrjena, občutljiva na dotik,
  
• vdolbina ob pritisku (v zgodnjih fazah).

Pomembno je vedeti, da limfedem napreduje, če ni zdravljen. Kasnejše faze vključujejo fibrozo tkiva, trajno deformacijo uda in povečano tveganje za ponavljajoče se okužbe.

Diagnoza temelji predvsem na kliničnem pregledu in pogovoru z bolnikom. V določenih primerih se za dodatno potrditev uporabljajo limfoscintigrafija (slikanje limfnih poti), ultrazvok mehkih tkiv in MRI ali CT, če sumimo na druge vzroke otekline.

Zdravljenje limfedema

Čeprav limfedema danes še ni mogoče popolnoma pozdraviti, je mogoče s pravilnim pristopom učinkovito obvladovati simptome, preprečiti napredovanje bolezni in izboljšati kakovost življenja. 

Najbolj uveljavljen terapevtski pristop je t. i. kompleksna dekongestivna terapija (CDT), ki jo priporočajo tudi mednarodne smernice (https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC8565523). 

Kompleksna dekongestivna terapija (CDT)

CDT združuje več ukrepov:

• Ročna limfna drenaža, nežna terapevtska masaža, s katero spodbudimo limfni obtok in odvajanje zastale tekočine. Izvaja jo usposobljen fizioterapevt ali limfoterapevt.
  
• Kompresijska terapija, ki s pomočjo elastičnih povojev ali medicinskih kompresijskih nogavic mehansko podpira tkivo, preprečuje novo zastajanje tekočine in pomaga vzdrževati učinek drenaže.

Kompresijske nogavice so še posebej pomembne pri limfedemu nog, saj se z njihovo redno uporabo zmanjšata oteklina in občutek teže, hkrati pa se preprečijo zapleti.
V naši spletni trgovini so na voljo tudi kompresijske nogavice na recept, priznane s strani ZZZS.

• Telesna vadba, prilagojena bolniku, saj gibanje mišic spodbuja vračanje limfe proti srcu.
  
• Nega kože, ki preprečuje nastanek okužb, saj je koža pri limfedemu bolj občutljiva in nagnjena k vnetjem.

CDT se izvaja bodisi ambulantno bodisi v specializiranih centrih, običajno pa se po začetni intenzivni fazi nadaljuje z vzdrževalno domačo terapijo.

Strojna limfna drenaža

Dopolnilo ročni drenaži je lahko tudi strojna limfna drenaža, kjer aparat z uporabo ritmičnega zračnega pritiska v posebnih manšetah (npr. škornjih ali rokavih) mehansko spodbuja gibanje limfe po telesu.

Tovrstna terapija je varna, neinvazivna in še posebej primerna v zgodnjih fazah limfedema, pa tudi kot podporna terapija doma, zlasti pri kroničnih bolnikih, ki potrebujejo redno vzdrževanje učinka.

Več o tem si lahko preberete v člankih:

• Možni stranski učinki strojne limfne drenaže
• Kdaj pomaga limfna drenaža nog in kdaj moramo biti previdni?

V naši ponudbi so na voljo tudi naprave za limfno drenažo za domačo uporabo in pripomočki, kot so kompresijske nogavice, rokavi in povoji, nekatere lahko pridobite tudi na recept.

Zaključek

Limfedem, čeprav sprva neboleč in le estetsko moteč, lahko brez zdravljenja napreduje v resno kronično stanje, ki omejuje gibanje, poveča tveganje za okužbe in močno vpliva na kakovost življenja.

Zato je izjemno pomembno, da ga prepoznamo zgodaj in začnemo z zdravljenjem takoj.

Če opažate dolgotrajno otekanje roke, noge ali drugega dela telesa, se posvetujte z zdravnikom, morda gre za limfedem in pravočasno ukrepanje lahko naredi veliko razliko.

Članek je informativne narave in ne nadomešča zdravniškega mnenja. Za diagnozo in izbiro terapije se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali specialistom.

VIRI IN LITERATURA:

https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC8565523

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30248726

https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5891656

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38300246