Članki, Strokovno-znanstveni prispevki
Ugotavljanje razlik v zadovoljstvu uporabnikov zdravstvenih storitev z vidika kakovosti
POVZETEK
Izvajanje storitev v zdravstveni dejavnosti vpliva na večjo zahtevnost in občutljivost uporabnikov, zato je kakovost storitev v vsakem trenutku pomembna in je v primerjavi s kakovostjo izdelka pomembnejša, saj je vsaka storitev enkratna in neponovljiva v enaki izvedbi. Ocenjevanje zadovoljstva uporabnikov zdravstvenih storitev je pomemben družbeni izid zdravstvene oskrbe in kaže, do kakšne mere so bile uresničene želje in potrebe uporabnikov. Rezultati ocenjevanja so kazalci kakovosti dela, pri čemer je potrebno upoštevati več dejavnikov, kot so lastnosti uporabnikov, lastnosti zdravnikov in opremljenost ambulant. Zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev mora biti pomemben cilj zdravstvene politike. V članku predstavljava problem proučevanja razlik v zadovoljstvu uporabnikov storitev v zdravstvenih ustanovah s certifikatom ISO 9001 in v tistih, ki certifikata nimajo. Z anketnim vprašalnikom po modelu Servperf, prilagojenim za zdravstveno dejavnost sva prišli do podatkov za analizo. Rezultati so pokazali pomembnost vpliva certifikata ISO 9001 na zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev. Izsledki raziskave lahko pomembno vplivajo na nadaljnje uspešno izvajanje zdravstvene oskrbe, predvsem v smislu ukrepov za izboljšave, ki jih posledično občutijo uporabniki storitev.
1 Uvod
Predstavili bomo teorijo inovacije in njen vpliv na poslovanje podjetja, kjer je ključna vloga inovacije konkurenčna prednost. Inovacijo smo opisali in predstavili kot izboljšan izdelek, ki se uporablja v medicinske namene.
Področje bomo zaradi boljšega razumevanja prikazali s pomočjo primera iz prakse, s predpostavko, da sta inovacija in trženje kompatibilna faktorja, ki nastopata v tandemu kot rezultat, s pomočjo katerega podjetja dosegajo konkurenčno prednost.
Z raziskavo bomo preučili zgodovinski razvoj odvzema krvi. Predstavili bomo inovativne izdelke na opisanem področju, ki so vplivali na medicino in naredile odvzem krvi takšen kot je danes. Zaradi lažjega razumevanja področja se bomo omejili na zadnji inovativni izdelek za vakuumski odvzem, skozi katerega bomo poskusili prikazati vpliv le tega na podjetje, ki ga trži in odziv njene konkurence.
Namen naloge je s pomočjo empirične raziskave ugotoviti, kakšen vpliv ima inovacija na prodajo in posledično na konkurenčno prednost. Osnovni namen naloge je v domači in tuji literaturi poiskati teorijo, ki govori o inovaciji, opraviti zgodovinski pregled inovacij na področju vakuumskega odvzema, še prej odvzema krvi, opisati točno določeno inovacijo na študiji primera, poiskati povezavo med opisano inovacijo in trženjem, ki nam posledično prinaša tudi konkurenčno prednost in izvesti analizo dobljenih podatkov.
Cilji naloge je ugotoviti, kakšen vpliv ima inovacija na konkurenčno prednost, raziskati razvoj inovacije na področju odvzema krvi in vpliv le te na prodajo, kaj vse poleg inovacije vpliva na prodajo in na podlagi dobljenih rezultatov podati uporabne predloge, za nadaljnjo delo.
Temeljni hipotezi, ki jih bomo preverili v nalogi so: H 1: Inovacija ima vpliv na konkurenčno prednost in H 2: Pri vpeljavi inovacije ne trg se srečamo tudi z negativnimi učinki le te.
2 Inovacija
Kakšna sploh je filozofija inovacije? To vprašanje si je zastavil tudi Berkun, ki na vprašanje odgovarja z podvprašanjem in odgovorom; Sprejeti nove ideje ali tradicijo? Nevarno je sprejeti samo nove ideje, saj so nove, prav tako pa bi bilo neumno sprejeti samo tradicionalne procese, ker so tradicionalni in že vpeljani. Stare in nove ideje imajo skupaj prostor v prihodnosti in naša naloga je, da ji pravilno razvrstimo. (povz. po Berkun 2007, 147)
Inovacija je popolna novost, ki je ekonomsko uspešna in realizirana v praksi. Pri tem gre lahko za popolnoma nov, oz. bistveno izboljšan produkt, za nov tehnološki proces, za popolnoma nov tržni pristop, ali za popolno novost v vodenju. Inovacije so lahko med seboj tudi povezane, kot pravi Kavčič (2010, 55): »Sprememba proizvoda npr. skoraj vedno zahteva tudi spremembo procesa njegove izdelave. Ta zahteva spremembe v organizaciji delovnih mest. Trženje novega proizvoda praviloma zahteva spremembe tudi v distribuciji in načinih prodaje. Torej je vprašanje, kaj obsega posamezna inovacija: le eno področje ali celoto.«
Inovacijski proces vključuje raziskavo in razlago za priložnosti novih ali izboljšanih izdelkov, procesov, ki so osnovani na podlagi (»know-how«) sprememb v zahtevanih trgih ali v kombinaciji obeh. (povz. po Fagerberg, Mowern in Nelson 2005, 88)
Christensen, Anthony in Roth (2004, 243) ugotavljajo, da sile inovacij delujejo v vseh panogah, saj naj bi bila vsaka panoga po svoje enkratna, kar vpliva na to kako se inovacije uveljavljajo. Veriga vrednosti v zdravstvu ima vpliv prav tam, kjer se inovacije najprej zakoreninijo. Težave, ki jih morajo nenehno reševati udeleženci, v panogi, vplivajo na njihove veščine. Poslovni modeli podjetij vplivajo na to, kaj se jim bo zdelo rušilno. Za vpogled v prihodnost moramo upoštevati vsa našteta dejstva, ko te teorije o inovaciji uporabimo. A tako kot v vseh panogah, so tudi v zdravstvu, ne uporabniki, nezadovoljne in prezadovoljene stranke, asimetrije, samostojne mreže vrednosti in vse okoliščine, ki pomenijo priložnost, da inovacije spodbudijo spremembe v panogi. Če lahko prepoznamo prava znamenja, so teorije o inovacijah uporabna metoda za pogled v prihodnost.
Kot trdita Kotler in Trias De Bes (2004, 23) »Trg lahko opredelimo kot osebe in podjetja, za katere je ali bi lahko bila značilna potreba, ki jo nameravamo s svojim izdelkom ali storitvijo zadovoljiti.«
»Bistvo vsakega uspeha pri razvoju novih izdelkov ali storitev, in njihovega prodora na tuje trge temelji na marketinški filozofiji in praksi. Torej, podjetje mora izhajati iz plačilno sposobnega povpraševanja, na osnovi katerega najprej razvija, potem proizvaja in prodaje ustrezne izdelke, oziroma storitve. Na ta način se zadovoljujejo kupci, oziroma potrošniki.« (Bošković in Vukčević 2004, 98)
2.1 Zgodovinski pregled inovacij pri pripomočkih za odvzem krvi
Phlebotomy – izhaja iz grške besede phlebos – vena in tome – rezati.
Flebotomija se večinoma uporablja za diagnozo in analizo krvi. Flebotomija je bil včasih postopek izpuščanja krvi za zdravljenje bolezni. Na sliki 1 so prikazani pripomočki, ki so služili v ta namen.
Slika 1: Prikaz rezil
Vir: http://www.medicalantiques.com
Izpust krvi, je ena najstarejših oblik medicine, ki traja tisoče let in je še vedno pomembno delo na področju medicine v 21. stoletju. Začela se je pred več kot 2.000 leti. Med zdravniki je bil priljubljen vse do konca 19. stoletja (pri Grkih, Egipčanih, v Mezopotamiji…).
Veno so stisnili in jo nato razrezali. Kri so zbirali v posode. Menili so, da je pritisk v arterijah ključ do zdravja. Zaradi te domneve je kot predvidevajo umrl tudi predsednik George Washington, ki naj bi umrl zaradi čezmernega izpusta krvi, zbolel pa naj bi zaradi okužbe grla. Zdravniki so verjeli, da je vsako zdravljenje boljše kot sploh ne, in krvavitev je bila nekoč ena od najlažjih načinov za zdravljenje bolnika. Velik preobrat v filozofiji medicine se prične, ko so odkrili več o telesu, in izpust krvi se je pričel umikati, čeprav so ga še vedno prakticirali v podeželskih skupnostih.
K tovrstnem razvoju sta veliko prispevala Dr. Charles Gabriel Pravaz, francoski kirurg in Alexander Wood, škotski doktor, ki sta izumila hipodermične brizge, ki so se najprej uporabljale za vbrizganje morfija in šele nato za odvzem krvi. 1897 sta Maxwell Becton in
Farleigh S. Dickson ustanovila podjetje, kjer so pričeli izdelovati steklene brizge (po vzgledu francozov). Odvzem krvi se je počasi spreminjal, vse do leta 1970, ko so se pričele velike spremembe.
Laboratorijsko osebje je jemalo krvi z jeklenimi iglami in s steklenimi brizgami. Kri so nato vbrizgali v steklene testne epruvete, kjer so bili predhodno že dodani aditivi, s pomočjo
katerih so nato lahko opravili specifične analize. Pacienti z odvzemi niso bili zadovoljni (več
preiskav, je pomenilo več zbadanja).
Po opravljeni analizi so brizge in testne epruvete prali. Igle pa so najprej oprali, ponovno nabrusili in nazadnje še sterilizirali.
Leta 1949 je Joshep Kleiner izumil »Evacutainer«, ki je prikazan na sliki 2. Izum je patentiral in ga je nato odstopil podjetju BD, ki ga je nato najelo za svetovalca. Ta odvzem krvi je bil vsekakor boljši kot predhodni, kar pa ne pomeni, da je le ta potekal brez težav.
Slika 2: Slika patenta »Evacutainer« Josepha Kleiner’s
Vir: Stocker, 28
Igla je bila sestavljena iz dveh delov:
• sprednjega, s katerim smo zbodli pacienta v žilo in
• zadnjega, ki je prebodla epruveto in le to vedno pustila odprto po izvleku.
Ob izvleku epruvete je kri s pomočjo lastnega pritiska, še vedno tekla v držalo, kar je predstavljalo velik problem predvsem za osebje.
1973 je Sinae Miyake izumil izdelek, s katerim bi lahko preprečili tudi to nevšečnost.
Izumil je prevleko iz gume za zadnji del igle, ki bi preprečevala iztek krvi ob samem vbodu in prav tako tudi pri odstranitvi epruvete iz držala (kri nebi prosto tekla), prikaz na sliki 3. Ta sistem se uporablja še danes.
Slika 3: Mayekova izumitev prevleke preko igle.
Vir: Stocker, 29
V sredini 80 je podjetje Greiner Bio One izdelal inoviran izdelek, in sicer epruvete iz plastike, ki naj bi bile varnejše za samega uporabnika. Danes se uporabljajo in izdelujejo v ta namen pretežno vse epruvete. Ker se je varnost na tem področju vedno bolj poudarjala, je podjetje razvilo še povsem nove igle »Visio igle« (slika 4), ki nam omogočajo nadzor pri samem zbadanju pacienta.
Slika 4: Visio igla
Vir: Stocker, 31
Naslednji izdelek, ki ga je podjetje razvilo je bilo varno držalo »Quickshield držalo«. To je držalo z zaklepom2 . Kmalu za tem pa sta zadnji dve inovaciji združili v eno in nastal je nov inovativen izdelek »Quickshiel Complete Plus« (slika 5). Ta izdelek je sestava Visio igle in držala z zaklepom. (povz.po Stoker 2009, 28-32))
Slika 5: QuickShield Comlete Plus
Vir: Stocker, 30
Pred dvema letoma je podjetje ponovno razvilo inoviran izdelek, in sicer izboljšali so način odpiranja epruvet (slika 6). Do sedaj so se epruvete odpirale na poteg sedaj pa se na navoj. Podjetje je inovacijo tudi patentiralo.
Slika 6: Navadno odpiranje epruvet in odpiranje na navoj (Premium) Vir: http://www.gbo.com/en/index_1598.php
1 Ob vbodu vidimo ali smo zadeli žilo ali ne. Igla nam omogoča popravek še preden vstavimo epruveto v držalo.
2 Držalo nam omogoča zaklep igle po odvzemu krvi. Zaradi navedenega se uvršča v sam vrh izdelkov priporočenih za rokovanje pri odvzemu, s predpostavko, da je lahko vsak pacient kužen.
3 Primer inovacije
Že mnogo let se izdelujejo epruvete za vakuumski odvzem krvi iz plastike in ne več iz stekla. Plastika za uporabnika zagotavlja višji nivo varnosti pri odvzemu in prav tako manjše onesnaževanje pri uničenju že uporabljenih izdelkov. Do sedaj so v uporabi epruvete, ki se odpirajo na način poteg, novo inovativno (PREMIUM) odpiranje epruvet pa se odpira na navoj, kar je vsekakor poenostavilo pogosto odpiranje epruvet in naredilo izdelek še prijaznejši za uporabnika. To vrstno inovacijo štejemo med proizvodne inovacije, saj kot pravi Kavčič (2008, 57): »Proizvodnja inovacija je uvedba proizvoda ali storitve, ki je nov(a) ali pomembno izboljšan(a) glede na svoje lastnosti ali predvideno uporabo. To vključuje pomembne izboljšave v tehnični specifikaciji, sestavinah in materialu, vgrajeno programsko opremo, prijaznost do uporabnikov ali druge funkcionalne značilnosti.«
Opisano podjetje se ukvarja s trženjem medicinskih pripomočkov za vakuumski odvzem Vacuette, proizvajalca Greiner Bio One. Proizvodno podjetje izhaja iz Avstrije in je tehnološki vodja na področju odvzema. Epruvete izdeluje iz plastičnih materialov. Podjetje Greiner Bio- One išče rešitve za to področje, z izdelavo visoko kvaliteto izdelkov, ki izpolnjujejo prav vse standarde, ki so predpisani. Izdelke prodajajo v več kot 100 državah po vsem svetu in so vodilni partner v inovaciji predanalitičnih sistemov in varnostnih rešitvah. (povz. po Preanalitics Catalogue 2010, 5)
Uspeh novega produkta Kotler in Keller povezujeta z podjetji, ki se fokusirajo na inovacijo. Inovacija podjetjem omogoča vstop na nove trge, hkrati pa jim daje konkurenčno prednost, torej biti korak pred konkurenco. (povz. po Kotler in Keller 2009, 569).
»Inovacija je eden ključnih vzvodov za povečanje vrednosti podjetji in/ali ustvarjanje dobička.« (Možina, Kovač 2006, 241)
V opisanem primeru se kaže to predvsem, kot je Sluga že ugotovila v magistrskem delu (povz. po Sluga 2010, 65) naročnik s tehničnimi zahtevami omejuje konkurenco in potihoma prikroji neke izdelke že vnaprej želenemu ponudniku. V praksi se kaže, da se ta način dela, ki seveda ni pravilen, uporablja zelo pogosto.
Tezo smo ob ponovni raziskavi ponovno potrdili z dejstvom, da je zaradi vpeljave inovativnega izdelka in narave prodaje (javna naročila) prodaja podjetja poskočila,
posledično se je dvignil tudi tržni delež. S pomočjo inovativnega PREMIUM odpiranja se je podjetju povišal tržni delež, zato lahko prispevek zaključimo s trditvijo, da ima inovacija velik pomen pri dvigu prodaje, vsaj pri prodaji preko javnih naročil, kjer naročnik pripravi tehnične zahteve izdelkov. (povz. po Sluga 2010, 7)
Krasno, praksa je potrdila teorijo. Inovacija je požela svoj uspeh in že so se pričeli kazati stranski učinki. Konkurenca je pričela drastično izgubljati razpise, saj njihove epruvete nimajo inovativnega odpiranja (Premium), zaradi navedenega je svojim epruvetam drastično znižala cene. S tem je opisano podjetje pričelo izgubljati razpise. Torej prišli so do točke, kjer je podjetju lastna inovacija pričela škoditi. Kot pravijo avtorji v knjigi z naslovom Principles of general management: Strateško planiranje mora vsebovati kreativnost in inovativnost. Če želijo manegerji uvesti spremembe in biti korak pred konkurenco, morajo nujno razmišljati drugače; iskati morajo drugačne rešitve kot konkurenca, ki so že znane, hkrati pa morajo biti v središču njihove pozornosti potrošniki in njihove potrebe. (povz po Principles of general management, 569)
3.1 Rezultati vpliva inovacije
Med ključne dejavnike na katere pri poslovanju vpliva opisana inovacija lahko štejemo:
• Vpliv na uporabnika.
o Potrošniki bodo pridobili epruveto, ki se odpira na navoj. Ta epruveta nudi uporabniku še višji nivo varnosti, saj vzorec ne izhlapeva. Pri odpiranju se zrak postopno izpušča in s tem preprečuje pršenje vzorca. Ob množičnem odpiranju in zapiranju epruvete, način »Premium« omogoča odpiranje in zapiranje z manj vloženega napora. Kot veliko prednost lahko navedemo tudi transport. Transport bo z navedeno epruveto postal še varnejši, saj se le te ne morejo odpreti ob padcu, udarcu, itd…
• Vpliv na podjetje.
– Konkurenčno prednost. Z novo pridobitvijo (PREMIUM odpiranjem) podjetje pričakuje konkurenčno prednost pred vodilnimi, saj bi z postopnim vpeljevanjem novega inovativnega izdelka pričeli pridobivati nove stranke, starim že obstoječim pa bi počasi zamenjevati program z novim izboljšanim. Z uporabo inovativnega PREMIUM izdelka bi se le ti navadili na boljše, enostavnejše in varnejše odpiranje, ki ga ima trenutno samo omenjeno podjetje in s tem bi bila stranka zagotovo njihova, saj ni primerljive konkurence. V dveh letih je podjetju od vseh že obstoječih strank uspelo prepričati že kar 7 javnih zavodov. V prihodnosti pričakujejo, da bo ta številka poskočila – menijo, da je vsak začetek težak;
– Javna naročila. Cilj javnega naročanja je odpreti trg javnega naročanja širšemu krogu potencialnih ponudnikov s ciljem doseganja večje kakovosti za isti denar, ter omogočiti lažji dostop malim in srednjim podjetjem do tega trga. (povz. po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2). 2006. Uradni list št. 128/2006, z dne
08.12.2006 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006128&stevilka=5409). V praksi se je izkazalo, da temu ni tako, saj se razpisi pripravljajo tako, da omejujejo konkurenco z v naprej dogovorjenimi tehničnimi zahtevami, ki so pisane tako, da ustrezajo izdelkom posameznih podjetij. Tukaj nastopi inovacija s pomočjo katere pridobimo konkurenčno prednost.
4 Preverjanje hipotez
V nadaljevanju prikazujemo rezultate preverjanja v uvodu zastavljenih hipotez.
Hipoteza 1 »Inovacija ima vpliv na konkurenčno prednost« se je potrdila.
Hipotezo 1 lahko potrdimo, saj se je skozi trženje »Premium« epruvet pokazalo, da:
• so nekatere že obstoječe stranke tako zadovoljne z novo pridobitvijo »Premium«, da so v razpisno dokumentacijo napisale zahtevo – epruvete se naj odpirajo na navoj – s to zahtevo so omejile izbiro izdelkov, ki jim zaradi načina odpiranja ustrezajo,
• na novo so pridobili nekaj konkurenčnih strank, ki jih je vsekakor prepričala inovacija »Premium«, nekatere izmed teh so napisale v razpisno dokumentacijo zahtevo za navoj.
Hipoteza 2 »Pri vpeljavi inovacije ne trg se srečamo tudi z negativnimi učinki le te« se je
potrdila.
Hipotezo 2 lahko prav tako potrdimo. Skozi raziskavo smo ugotovili, da ima inovacija poleg pozitivih vplivov, tudi negativne stranske učinke:
• Ob vpeljavi inovacije na trg se tržni delež ni znatno dvignil, saj je konkurenca ob vstopu inovacije »Premium«, svojim epruvetam z enotnim odpiranjem drastično spustila ceno. Zaradi navedenega podjetje izgublja razpise povsod tam, kjer šteje pri izboru samo cena,
• ker je konkurenca zelo agresivna-celo preveč (klici na dom – grožnje), se stranke, ki jih je »Premium« očaral, bojijo v razpisno dokumentacijo napisati zahtevo, naj se le te odpirajo na navoj. Bojijo se revizij in vseh dodatnih nevšečnosti, do katerih prihaja pri javnih naročilih.
4.1 Predlogi
Preučili smo trg in sedaj se poraja vprašanje, kaj še lahko naredimo, da bomo z inovacijo dosegli namen konkurenčne prednosti.
Kaj še lahko naredimo?
• organiziramo še več strokovnih seminarjev,
• odnos naj temelji na poštenju in doslednosti (neposredna prodaja),
• če nam stranka zaupa in nas prosi, naj ji pomagamo pri pripravi predračuna in razpisne dokumentacije, nikar ne izkoristimo tega. Bodimo pošteni in ji za vsako zahtevo razložimo, kaj bo z navedeno zahtevo (inovativen izdelek) pridobila (katerega ponudnika), in kaj lahko zaradi te zahteve pričakuje (revizijo, pritožbo). To je seveda edini način, da nas bo prosila za pomoč tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti ji lahko pokažemo dokument, ki smo ga prejeli od revizijske službe, ki dokazuje, da je konkurenca zaradi zahteve naročnika po epruveti na navoj že vložila revizijo in jo v nadaljevanju tudi izgubila. Menim, da so ti dokumenti v našem primeru ključni in, da lahko z njihovo pomočjo pomagamo stranki pri premagovanju strahu.
5 Sklep
Na podlagi preučitve zgodovinskega pregleda odvzema krvi, lahko ugotovimo, da je bilo preučeno področje polno sprememb, z neposrednimi dotiki znanosti v obliki nenehnih inovacij, ki so nas pripeljale vse do danes in današnjega odvzema. Kljub temu, da mislimo, da napredek v tej panogi ne more več napredovati, smo še vedno priča nenehnim izboljšavam izdelkov in postopkov.
S pomočjo inovativnega »PREMIUM« odpiranja še vedno pričakujemo povišanje tržnega deleža. Naloga podjetja je strankam prikazati prednosti opisanega izdelka, jo prepričati, da je izdelek boljši.
Vse to je podjetje tudi storilo, nikakor pa niso pričakovali stranskih učinkov, ki so se pričeli kazati skozi postopek vpeljave v obliki drastičnih znižanj že obstoječega načina odpiranja epruvet konkurence.
Zaključimo lahko, da ima inovacija velik pomen pri dvigu prodaje. Zavest kupca se oblikuje skozi daljši čas in s pomočjo določenih izkušenj, ki jo po potrebi tudi spremeni. Torej potrebno bo vztrajati in čas bo prav zagotovo pokazal to inovacijo, kot prihodnost v vakuumskem odvzem, s tem pa bo tudi podjetje pridobilo konkurenčno prednost in s tem vedno več sklenjenih poslov.
Literatura in viri
1 Monografije
BERKUN, Scott. 2007. The myths of Innovation. Sebastopol. O¨Reilly Media, Inc.. ISBN 0-596-52705-5.
CHRISTENSEN, Clayton M., ANTHONY Scott D., ROTH Erik A.. 2005. Korak pred prihodnostjo: kako s teorijami o inovacijah napovedati spremembe v industriji. Ljubljana. Narodna in univerzitetna knjižnica. ISBN 86-7061-388-3.
FAGERBERG, Jan, MOWERN, David C. in NELSON, Richard R.. 2005. The Oxford Handbook of innovation. New York. Oxford University Press. ISBN 0-19-926455-4.
KAVČIČ, Bogdan. 2008. Očrt poslovnega komuniciranja. Celje: Visoka komercialna šola. ISBN 978-961-6603-54-6.
KAVČIČ, Bogdan. 2010. Usmerjanje ustvarjalnosti: (univerzitetni učbenik). 3. dopolnjena izdaja. Celje. Fakulteta za komercialne in poslovne vede. ISBN 978-961-6825-06-1.
KOTLER, Philip in TRIAS DE BES, Fernando. 2004. Lateralno trženje. 1 natis. Ljubljana: GV založba. ISBN 86-7061-366-2.
KOTLER, Philip in KELLER, Kevin L. 2009. Marketing management. 13 izdaja. New Jersey. Pearson Prentice Hall. ISBN 978-81-203-3570-7.
MOŽINA, Stane in KOVAČ, Jure. 2006. Menedžment znanja: znanje kot temelj razvoja: na poti k učečem se podjetju. Maribor. Založba Pivec. ISBN 961-6494-47-3.
PREANALITICS CATALOGUE. 2010. Dosegljiv tudi na: www. gbo.com/preanalitics
PRINCIPLES OF GENERAL MANAGEMENT: the art and scienca of getting results across organizational boundaries. 2007. The Darden Graduate School of business Administration. ISBN 978-0-300-11709-7.
SLUGA, Anita. 2010. Analiza osebne prodaje zastopane blagovne znamke v podjetju Medimaj, d. o. o.. Magistrska naloga.
STOKER, Ron. Advances in Blood Drawing Using Evacuated Tubes. Improving patient and clinician safety. 2009.
2 Članki, prispevki v serijskih publikacijah in zakoni
BOŠKOVIĆ, Desimir; VUKČEVIĆ, Mladen. 2004. Razvoj novih izdelkov in storitev- pogoj za konkurenčni nastop na tujim trgih. Organizacija. 2; 98-105 (članak, znanstveni).
3 Elektronski viri
http://www.gbo.com/en/index_1598.php [On line]. (Povzeto 17. mar. 2010; 12.35). http://www.medimaj.com. [On line]. (Povzeto 17. mar. 2010; 15.35). http://www.vacuette.com/en/products/958.php [Online]. (Povzeto 17. mar. 2010; 16.35).
PHLEBOTOMY – ALL YOU NEED TO KNOW. [Online]. (Povzeto 07. mar. 2010; 15.35). Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.nursingstudenttutor.com/phlebotomy-all-you-need-to-know/#phlebotomy-history.
BLOODLETTING ANTIQUES. [Online]. [Povzeto 09. mar. 2011; 08.35). Dostopno na spletnem naslovu. http://www.medicalantiques.com/medical/Scarifications_and_Bleeder_Medical_Antiques.htm.
ZAKON o javnem naročanju (ZJN-2). 2006. [Online]. [Povzeto 11.03.2010; 14:05:24). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.uradni- list.si/1/objava.jsp?urlid=2006128&stevilka=5409. V: Uradni list, 08. december. 2006. št. 128. Str. 14017.
4 Netiskane in druge publikacije
Interni podatki podjetja Medimaj, d. o. o., Interno gradivo.
SLUGA, Anita. 2010. Inovacija kot konkurenčna prednost. V. Znanje in poslovni izivi globalizacije v letu 2010: Zbornik povzetkov referatov: druga mednarodna znanstvena konferenca. [CD-ROM]. Celje. Fakulteta za komercialne in poslovne vede. ISBN 978-961-
6825-12-2.