V zadnjih letih je ergonomija na delovnem mestu vedno bolj pomembna. Ergonomija, veda o prilagajanju delovnega okolja potrebam človeškega telesa, igra ključno vlogo v sodobnih organizacijah, kjer dolgotrajno sedenje ali fizično zahtevne naloge pogosto vodijo do zdravstvenih težav. Pravilna ergonomska prilagoditev delovnih prostorov in opreme ni le vprašanje udobja, temveč predstavlja temeljno komponento varnosti in zdravja na delovnem mestu.

Zavedanje o negativnih posledicah nepravilne drže in neustreznega delovnega okolja narašča, saj so povezane z različnimi bolezenskimi stanji, kot so bolečine v hrbtu, vratu, ramenih, težavami s krvnim obtokom in celo kroničnimi degenerativnimi boleznimi. Tovrstne zdravstvene težave zmanjšujejo kakovost življenja zaposlenih in vplivajo tudi na produktivnost, odsotnost z dela in s tem povezane stroške za podjetja. 

V luči teh spoznanj se delodajalci in zaposleni vse bolj osredotočajo na ergonomsko oblikovanje delovnih mest. To ne vključuje samo pravilnega nastavljanja višine in položaja monitorjev, stolov in miz, ampak tudi načrtovanje prostora, ki spodbuja redno premikanje in alternativne delovne pozicije, kot so stoječe mize ali prožne delovne postaje. 

Investicija v ergonomijo je investicija v prihodnost, saj ne samo da izboljšuje trenutno počutje zaposlenih, ampak dolgoročno vodi v manjšo porabo zdravstvenih storitev, manjše stroške zaradi bolniških odsotnosti in višjo splošno zadovoljstvo v delovnem okolju. S pravilnim pristopom k ergonomiji, podjetja ne samo da izpolnjujejo zakonske zahteve varnosti in zdravja pri delu, ampak tudi krepijo svojo konkurenčnost na trgu. Tako se pomen ergonomije na delovnem mestu manifestira ne le kot nujna zahteva, ampak kot strateška prednost, ki omogoča organizacijam, da resnično izkoristijo potencial svojih zaposlenih.

Poškodbe na delovnem mestu

Poškodbe na delovnem mestu so eden izmed glavnih vzrokov za odsotnost z dela in dolgotrajne zdravstvene težave med zaposlenimi. Vrste poškodb se razlikujejo glede na vrsto dela, vendar je veliko njih neposredno povezanih z neustreznimi ergonomskimi pogoji. Tipični primeri vključujejo bolečine v hrbtu, težave z vratom in rameni, sindrom karpalnega kanala, ki prizadene zapestja in roke, ter različne vrste tendinitisov ali težave s tetivami.

Statistični podatki kažejo, da so poškodbe na delovnem mestu v Sloveniji v letu 2021 zajemale skupno 14.964 primerov, med katerimi je bilo tudi 14 smrtnih primerov. Posebej velik vpliv na število poškodb v tem letu so imele prijave obolelih in okuženih zaposlenih zaradi COVID-19 (https://nijz.si/podatki/prva-objava-poskodbe-pri-delu-v-letu-2021/).

Kar zadeva Evropo, raziskave kažejo, da kostno-mišična obolenja ostajajo ena najpogostejših z delom povezanih zdravstvenih težav, ki povzročajo več milijard evrov stroškov delodajalcem in nacionalnim gospodarstvom. Najpogostejše poškodbe, kot so zdrsi, spotiki in padci, so bile leta 2019 zabeležene v 37,6 odstotka vseh primerov poškodb na delovnem mestu (https://www.generali.si/nasveti/zavarovanje/-/blog/2021/Nezgoda/kako-se-izogniti-najpogostejsim-nezgodam-na-delovnem-mestu).  

Bolečine v hrbtu so najpogostejša poškodba, povezana z delom, ki se pojavlja tako v fizično manj zahtevnih poklicih, kot so pisarniška dela, kot tudi v poklicih, ki zahtevajo telesno moč, kot so gradbeništvo ali skladiščenje. Bolečine so pogosto posledica dolgotrajnega sedenja v neustreznem položaju, monotonega gibanja ali dvigovanja težkih bremen.

Težave z vratom in rameni se pojavijo zaradi stalne napetosti v teh predelih, kar je značilno za delovna mesta, kjer so delavci primorani dolgotrajno vzdrževati fiksno držo, kot je delo za računalnikom. Stalna uporaba mišic brez ustreznih premorov ali podpora neustreznih delovnih stolov lahko privede do kronične utrujenosti, bolečin in celo dolgotrajnih poškodb.

Sindrom karpalnega kanala in težave s tetivami so še posebej pogosti med pisarniškimi delavci in tistimi, ki veliko časa preživijo pri tipkanju ali delu z miško. Ta stanja so posledica ponavljajočih se gibov, ki lahko vodijo do vnetja, bolečine, otrplosti in zmanjšane gibljivosti.

Otekanje nog in bolečine v nogah na delovnem mestu je lahko posledica prekomernega sedenja ali dlje časa trajujoče stoječe delo, kar je posledica neustrezne ergonomije delovnega mesta in pomanjkanje pravilne telesne aktivnosti med delovnim časom. 

Poleg teh specifičnih težav je pomembno omeniti tudi psihične posledice neergonomskih delovnih mest. Dolgotrajno delo v neugodnih ergonomskih razmerah lahko poveča raven stresa, zmanjša splošno zadovoljstvo z delom in povzroči čustveno izgorelost.

Zavedanje o teh težavah je ključno za prepoznavanje in uvajanje potrebnih sprememb na delovnem mestu. Pravilno ergonomsko oblikovanje in pravočasno ukrepanje lahko znatno zmanjšata število poškodb, povečata zadovoljstvo in produktivnost ter zagotovita dolgoročno zdravje zaposlenih.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je ključni pravni okvir, ki v Sloveniji ureja varnostne in zdravstvene razmere na delovnih mestih. Ta zakon določa jasne obveznosti za delodajalce, da zagotovijo varno in zdravo delovno okolje za vse zaposlene. Njegove določbe so usmerjene v preprečevanje delovnih nesreč in poklicnih bolezni ter zagotavljanje, da delodajalci sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito zdravja svojih zaposlenih.

5. člen ZVZD-1: Zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu

Ta člen poudarja, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu z izvajanjem ukrepov, ki so potrebni za obvladovanje nevarnosti, povezanih z delovnim okoljem. To vključuje preprečevanje nesreč pri delu, zagotavljanje ustrezne opreme, informiranje in usposabljanje delavcev o varnosti in zdravju, kot tudi ustrezno organiziranost delovnih procesov.

32. člen ZVZD-1: Načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu

V skladu s tem členom mora delodajalec načrtovati in izvajati aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu. To pomeni, da morajo biti v podjetju razvite in izvedene strategije, ki ne le da zmanjšujejo tveganja za zdravje povezana z delom, ampak aktivno spodbujajo zdrave življenjske navade med zaposlenimi. Delodajalec mora za te namene zagotoviti tudi potrebna sredstva in spremljati učinkovitost izvedenih ukrepov.

Ergonomija na delovnem mestu v kontekstu ZVZD-1

Ergonomija na delovnem mestu igra ključno vlogo pri izpolnjevanju zahtev ZVZD-1, saj so ergonomski ukrepi del širše strategije za zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu. Z ustrezno ergonomsko prilagoditvijo delovnih postaj, zagotavljanjem pravilne delovne opreme in rednimi izobraževanji o pravilni telesni drži lahko delodajalci znatno zmanjšajo tveganje za nastanek poškodb in bolezni povezanih z delom.

Zakonska odgovornost in inšpekcijski nadzor

Delodajalci morajo dosledno upoštevati določila ZVZD-1, saj neizpolnjevanje teh zahtev lahko privede do pravnih posledic, vključno z globami in drugimi sankcijami. Inšpektorati za delo redno izvajajo nadzore, s katerimi preverjajo, ali podjetja upoštevajo zakonodajo, in svetujejo o najboljših praksah za izboljšanje delovnih pogojev.

Skladnost z ZVZD-1 je tako ključnega pomena ne samo za preprečevanje pravnih posledic, ampak tudi za ustvarjanje zdravega in varnega delovnega okolja, kjer lahko zaposleni delajo učinkovito in brez strahu pred poškodbami ali boleznimi.

Rešitve za izboljšanje ergonomije na delovnem mestu

Boljša ergonomija na delovnem mestu je ključnega pomena za preprečevanje poškodb, izboljšanje zdravja in splošnega počutja zaposlenih ter za povečanje produktivnosti. V ta namen je na voljo več praktičnih rešitev in medicinskih pripomočkov, ki lahko znatno prispevajo k boljšemu delovnem okolju.

Ergonomske ledvene blazine

Ergonomske ledvene blazine so oblikovane tako, da podpirajo naravno krivuljo hrbtenice med sedenjem. Te blazine so še posebej koristne za zaposlene, ki preživijo veliko časa sedé v pisarni ali za volanom. Njihova uporaba lahko prepreči nastanek ali poslabšanje bolečin v spodnjem delu hrbta in izboljša splošno držo telesa.

Ortopedske blazine za sedenje

Te blazine so zasnovane tako, da med sedenjem omogočajo, da so boki zaposlenih postavljeni višje od kolen, kar zagotavlja boljši kot med stegni in trupom. To pomaga zmanjšati pritisk na spodnji del hrbtenice in s tem tudi tveganje za bolečine in poškodbe. Ortopedske blazine za sedenje so še posebej priporočljive za ljudi z obstoječimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, hernija diska ali išias.

Opornice za hrbtenico

Uporaba opornic za hrbtenico je priporočljiva za zaposlene, ki trpijo za kroničnimi bolečinami v hrbtu ali imajo težave s pravilno držo. Opornice pomagajo stabilizirati hrbtenico in prisilijo telo, da vzdržuje pravilno držo, kar lahko pomaga pri lajšanju bolečin in preprečevanju nadaljnjih poškodb.

Kompresijske nogavice

Kompresijske nogavice pomagajo pri cirkulaciji krvi tako, da potiskajo kri iz nog nazaj proti srcu, kar je pri dolgotranjnem sedenju ali dolgotrajnem stanju ključnega pomena. Postopna kompresija ustvari boljši pretok po venah in s tem preprečuje otekanje in utrujenost nog po dolgem dnevu v sedečem ali stoječem položaju. V ta namen se priporočajo preventivne kompresijke dokolenke. 

Nastavljive delovne postaje

Nastavljive delovne postaje omogočajo zaposlenim menjavajo med sedenjem in stanjem, kar lahko znatno zmanjša negativne učinke dolgotrajnega sedenja. Takšne postaje omogočajo prilagoditev višine mize, kar zaposlenim omogoča, da najdejo optimalni položaj za delo, ne glede na njihovo telesno višino in preference.

Usposabljanje in ozaveščanje zaposlenih

Poleg fizičnih pripomočkov je ključnega pomena tudi redno usposabljanje in ozaveščanje zaposlenih o pomenu pravilne telesne drže in ergonomskih praks. Delodajalci bi morali organizirati delavnice in seminarje, kjer bi strokovnjaki s področja ergonomije delili nasvete in najboljše prakse za ohranjanje zdravja na delovnem mestu.

Sledenje in vrednotenje učinkovitosti ergonomskih rešitev

Za zagotavljanje, da ergonomske rešitve dejansko prispevajo k izboljšanju zdravja in produktivnosti, je pomembno, da organizacije redno spremljajo in vrednotijo njihovo učinkovitost. To lahko vključuje zbiranje povratnih informacij od zaposlenih, spremljanje zdravstvenih izidov in analizo produktivnosti.

Vključitev teh rešitev v delovno okolje lahko močno prispeva k bolj zdravemu in produktivnemu delovnem mestu. Z ustrezno uporabo ergonomskih pripomočkov in rednim usposabljanjem lahko podjetja zmanjšajo tveganje za poškodbe, izboljšajo splošno zadovoljstvo zaposlenih in izkoristijo vse prednosti zdravega delovnega okolja.

Vrednost za zaposlene

Razumevanje in upoštevanje vrednosti zaposlenih je temeljna sestavina uspešnega poslovanja. Ergonomija na delovnem mestu ima pri tem ključno vlogo, saj neposredno vpliva na dobro počutje in zadovoljstvo zaposlenih, kar posledično krepi njihovo zavzetost in produktivnost. V tem poglavju bomo raziskali, kako ergonomsko prilagojeno delovno okolje prispeva k boljšemu razumevanju in izkoriščanju vrednosti zaposlenih.

Zdravje in dobro počutje

Prva in najpomembnejša vrednost, ki jo ergonomija na delovnem mestu prinaša zaposlenim, je izboljšanje zdravja in splošnega počutja. Zmanjšanje fizičnega stresa in preprečevanje poškodb povečujeta fizično dobro počutje zaposlenih, kar neposredno vpliva na zmanjšanje bolniških odsotnosti in stroškov zdravstvenega zavarovanja. Psihološko pa stabilno in zdravo delovno okolje pripomore k večji motivaciji in manjšemu čutu izgorelosti.

Zavzetost in zadrževanje talentov

Investicija v ergonomske prilagoditve in orodja kaže na skrb delodajalca za svoje zaposlene, kar lahko močno poveča njihovo zavzetost za delo. Zaposleni, ki čutijo, da je za njihovo dobro poskrbljeno, so bolj verjetno zvesti podjetju in so pripravljeni dati svoj maksimum. Tako ergonomija postaja ključni element pri zadrževanju talentov in zmanjševanju fluktuacije zaposlenih.

Produktivnost in učinkovitost

Zaposleni, ki delajo v ergonomsko optimiziranem okolju, so lahko bolj produktivni in učinkoviti. Pravilna telesna drža in manjše število zdravstvenih težav pomagata ohranjati visoko raven energije skozi celoten delovni dan. S tem ko zmanjšamo nepotrebne motnje, kot so bolečine in nelagodje, se lahko zaposleni bolje osredotočijo na svoje delo in so bolj učinkoviti.

Pozitivna delovna kultura

Ergonomija na delovnem mestu prispeva k vzpostavitvi pozitivne delovne kulture, ki spodbuja skrb za zdravje in dobro počutje zaposlenih. Kultura, ki spodbuja zdravje, je privlačna za obstoječe in potencialne zaposlene ter krepi ugled podjetja kot odgovornega in zaželenega delodajalca. Tako podjetje postaja bolj privlačno ne samo za talentirane posameznike, ki iščejo zaposlitev, ampak tudi za stranke in poslovne partnerje, ki cenijo odgovorno poslovanje.

Krepitev inovativnosti

Zdravi in zadovoljni zaposleni so pogosto tudi bolj kreativni in inovativni. Ergonomsko oblikovano delovno okolje, ki zmanjšuje stres in fizične ovire, omogoča zaposlenim, da izkoristijo svoje polne potenciale in prinašajo sveže ideje ter inovativne rešitve v delovni proces.

Vključitev ergonomskih načel in praks na delovno mesto je torej bistvenega pomena za maksimalno izkoriščanje in cenjenje vrednosti, ki jih zaposleni prinašajo podjetju. Ko podjetja priznavajo in podpirajo te vrednosti, se to odraža v vsakem vidiku njihovega poslovanja, od notranje dinamike do tržne konkurenčnosti.

Zaključek

Ergonomija na delovnem mestu ni le vprašanje zadovoljstva zaposlenih ali izpolnjevanja zakonskih zahtev; predstavlja temeljno strategijo za zagotavljanje zdravja, dobrega počutja in splošne učinkovitosti zaposlenih. Pravilna ergonomska prilagoditev delovnih prostorov in procesov ni samo investicija v fizično stanje delovne sile, ampak tudi v njihovo psihično dobrobit in motivacijo. To neposredno vpliva na uspešnost podjetja, saj zdravi in zadovoljni zaposleni pomenijo produktivno, učinkovito in inovativno delovno okolje.

V sodobnem poslovnem svetu, kjer se vrednosti in pričakovanja zaposlenih nenehno spreminjajo in rastejo, postaja ergonomija ključni element, ki lahko podjetju zagotovi konkurenčno prednost. Ustvarjanje delovnega okolja, ki zaposlenim omogoča, da delajo v najboljših možnih pogojih, je ključno ne samo za njihovo zadovoljstvo in zdravje, ampak tudi za privabljanje in zadrževanje najboljših talentov.

Poleg tega podjetja, ki upoštevajo ergonomijo, kažejo svojo predanost ne samo dobičku, ampak tudi dobrobiti svojih zaposlenih in širše skupnosti. To krepi njihov ugled kot odgovornih in etičnih delodajalcev, kar je danes izjemno cenjeno tako na trgu dela kot v poslovnem svetu na splošno.

Ne dovolite, da bi ergonomija na delovnem mestu bila postranskega pomena. Začnite danes: preglejte in izboljšajte delovne prostore, investirajte v ergonomske rešitve in zagotovite usposabljanja za zaposlene. Skrb za ergonomijo ni samo zakonska obveznost, temveč ključ do boljšega zdravja, večje produktivnosti in zadovoljstva vaših zaposlenih. Ukrepajte zdaj za boljše delovno okolje in svetlejšo prihodnost vašega podjetja.

VIRI IN LITERATURA:

https://www.generali.si/nasveti/zavarovanje/-/blog/2021/Nezgoda/kako-se-izogniti-najpogostejsim-nezgodam-na-delovnem-mestu

http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/Nikolaj_PETRISIC.pdf

https://www.gov.si/teme/promocija-zdravja-na-delovnem-mestu

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/DJZ-Preventiva-in-skrb-za-zdravje/Varovanje-in-krepitev-zdravja/zdravje-na-del-mestu/Promocija-zdravja-na-delovnem-mestu/Smernice_promocija_zdravja_na_delovnem_mestu-marec_2015.pdf